Obveznosti študentov v okviru Dnevov slovenske muzikologije

ed 14. in 17. oktobrom 2019 bodo v organizaciji Slovenskega muzikološkega društva in v sodelovanju z Oddelkom za muzikologijo potekali 3. Dnevi slovenske muzikologije. Študenti 1. in 2. stopnje se udeležijo dogodkov po spodnjem razporedu (lahko pa tudi ostalih dogodkov po lastni presoji). Prisotnost bosta (s podpisom na listo prisotnosti) preverjala doc. dr. Katarina Bogunović Hočevar in doc. dr. Nejc Sukljan. Zaradi oddelčnega simpozija v ponedeljek, 14. 10., in v torek, 15. 10., na Oddelku za muzikologijo odpadejo vse pedagoške obveznosti (predavanja, seminarji in vaje).

Nejc Sukljan

Študenti se udeležijo naslednjih dogodkov v okviru Dnevov slovenske muzikologije:

1. letnik
V okviru vaj iz Zgodovine glasbe 1, Glasbenega stavka 1, Uvoda v muzikologijo in Uvoda v etnomuzikologijo

Ponedeljek, 14. 10.
Simpozij Preučevanje glasbe na Slovenskem nekoč in danes – dopoldanski del (9.00-12.00)

Torek, 15. 10.
Simpozij Preučevanje glasbe na Slovenskem nekoč in danes – dopoldanski del (9.30-12.00)
Koncert samospevov Aca Biščevića

Četrtek, 17. 10.
Predkoncertni pogovor in koncert iz cikla Harmonia concertans

2. letnik
V okviru vaj iz Zgodovine glasbe 2, vaj iz Zgodovine glasbe 3 in Glasbenega stavka 3

Ponedeljek, 14. 10.
Simpozij Preučevanje glasbe na Slovenskem nekoč in danes
Predavanje Paula Clifta
Koncert skupine neuverBand

Torek, 15. 10.
Simpozij Preučevanje glasbe na Slovenskem nekoč in danes

Sreda, 16. 10.
Predstavitev znanstvenih monografij o glasbi, ki so izšle v zadnjem letu.
V okviru vaj iz Historične izvajalske prakse pa še:

Četrtek, 17. 10.
Predkoncertni pogovor in koncert iz cikla Harmonia concertans
 
3. letnik
V okviru vaj iz Zgodovine slovenske glasbe

Ponedeljek, 14. 10.
Simpozij Preučevanje glasbe na Slovenskem nekoč in danes
Predavanje Paula Clifta
Koncert skupine neuverBand

Torek, 15. 10.
Simpozij Preučevanje glasbe na Slovenskem nekoč in danes

Sreda, 16. 10.
Predstavitev znanstvenih monografij o glasbi, ki so izšle v zadnjem letu.

V okviru vaj iz Historične izvajalske prakse pa še:

Četrtek, 17. 10.
Predkoncertni pogovor in koncert iz cikla Harmonia concertans

magistrski študenti
Ponedeljek, 14. 10.
Simpozij Preučevanje glasbe na Slovenskem nekoč in danes
Predavanje Paula Clifta
Koncert skupine neuverBand

Torek, 15. 10.
Simpozij Preučevanje glasbe na Slovenskem nekoč in danes

Sreda, 16. 10.
Predstavitev znanstvenih monografij o glasbi, ki so izšle v zadnjem letu.

Programska zgibanka 3. Dnevov slovenske muzikologije

3. Dnevi slovenske muzikologije

Mednarodni muzikološki simpozij Preučevanje glasbe na Slovenskem nekoč in danes

Filozofska fakulteta, Ljubljana, 14. in 15. oktober 2019

Univerza v Ljubljani, najstarejša slovenska univerza, obeležuje v letu 2019 stoletnico ustanovitve. V njenem okviru je leta 1962 na Filozofski fakulteti pričel z delom Oddelek za muzikologijo. Ta je vzpostavil univerzitetni pouk muzikologije in med drugim v okviru humanistične fakultete zagotovil nujne pogoje za znanstveno preučevanje glasbe. Častitljiva obletnica je nedvomno priložnost za samorefleksijo stroke, za pregled preteklega in aktualnega dela slovenskih muzikologov ter za premislek o izzivih, ki jih pred preučevalce glasbene preteklosti in sedanjosti prinaša prihodnost.

Čeprav moremo dokumentiranim premislekom o glasbi, ki so v jedru prav vsakega muzikološkega dela, na Slovenskem slediti daleč v preteklost, segajo prvi tehtnejši poskusi znanstvene obravnave glasboslovnih tem v desetletja pred prvo svetovno vojno. Od takrat dalje, posebno pa z ustanovitvijo Oddelka za muzikologijo na FF in zatem Muzikološkega inštituta pri ZRC SAZU (1972), je slovenska muzikologija stopala po poti sodobne humanistične vede. Če so bile sprva v ospredju zanimanja slovenskih muzikologov zgodovinske teme, povezane z glasbeno preteklostjo slovenskega prostora, so se z institucionalizacijo stroke enakovredno širila in poglabljala tudi sistematično-muzikološka področja. S širitvijo raziskovalnih interesov ter z razvojem stroke same se je vseskozi nujno spreminjala in dopolnjevala tudi njena metodologija.

V nakazanem kontekstu se kot zanimive ponujajo naslednje teme:
– preučevanje glasbe na Slovenskem nekoč in danes;
– oblikovanje muzikologije kot znanstvene discipline na Slovenskem: muzikologi, metode, teme;
– metodološka izhodišča muzikološkega dela na Slovenskem nekoč in danes;
– aktualne raziskave slovenskih muzikologov in etnomuzikologov;
– prihodnji izzivi (slovenske) muzikologije;
– slovenska muzikologija v mednarodnem okviru;
– druge teme, povezane s preučevanjem glasbe na Slovenskem.

Predloge za prispevke, ki naj vsebujejo naslov in kratek povzetek predvidene teme (200–400 besed), kratek življenjepis ter kontaktne podatke avtorja, pošljite do petka, 21. junija 2019, na naslov nejc.sukljan@ff.uni-lj.si.

Avtorji bodo o izboru prispevkov obveščeni najkasneje do 5. julija 2019. Dokončni program simpozija bo oblikovan do sredine septembra 2019. Po zaključku simpozija bodo izbrani prispevki objavljeni bodisi v tematski monografiji ali v tematski številki Muzikološkega zbornika.

Uradna jezika simpozija bosta slovenščina in angleščina.

Kotizacija za aktivno udeležbo na simpoziju znaša 50,00 €; člani Slovenskega muzikološkega društva so plačila kotizacije oproščeni.

Organizacijski odbor simpozija:
prof. dr. Matjaž Barbo
doc. dr. Katarina Bogunović Hočevar
asist. dr. Nejc Sukljan

Izjava o domnevni najdbi glasbeno-gledališkega dela Belin

V zadnjem tednu so se ob izvedbi glasbeno-gledališkega dela Belin v realizaciji Glasbene šole Vič-Rudnik pojavili zapisi o tem, da je stroka o avtentičnosti najdbe (glasbe Jakoba Frančiška Zupana, ki je veljala za izgubljeno, leta 2008 pa naj bi jo našel g. Milko Bizjak) razdeljena. Muzikološka stroka je glede vprašanja avtentičnosti najdbe enotna. Iz za zdaj znanih podatkov in izrazito skopih dostopnih sekundarnih materialov namreč ni mogoče sklepati, da se je zares našel izvirnik tega izgubljenega glasbenega dela. Osnovni problem je dejstvo, da izvirnik stroki sploh ni dostopen, hkrati pa tisti redki javno objavljeni materiali (nekaj skenov partov in naslovnega lista) izkazujejo vrsto nedoslednosti, nenavadnosti in netipičnosti, in sicer na slogovni, glasbeno-stavčni in grafološki ravni, zaradi katerih dela ni mogoče enoznačno pripisati Jakobu Frančišku Zupanu, niti ni mogoče čas nastanka postaviti na konec 18. stoletja. Vse vpletene, še posebno pa najditelja, zato stroka poziva, naj vendarle javno razkrijejo izvirno notno gradivo, da bo mogoče opraviti dokončne analize in potrditi ali ovreči domnevno najdbo.
 
Slovensko muzikološko društvo
Muzikološki inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

2. Dnevi slovenske muzikologije

Slovensko muzikološko društvo med 6. in 8. novembrom 2018 prireja 2. Dneve slovenske muzikologije. Program bo naslednji:
Torek, 6. november 2018
17.00 Kogojeva dvorana Društva slovenskih skladateljev
Slovenska glasba v primežu kulturne politike – okrogla miza
19.oo Mala dvorana ZRC SAZU (pogovor)
20.00 Atrij ZRC (koncert)
Moteti iz koprske stolnice v času Antonia Tarsie (koncert in predkoncertni pogovor)
Sreda, 7. november 2018
11.oo Mala dvorana ZRC SAZU
Srečanje z muzikologinjo Mojco Menart
17.00 Lajovčeva dvorana, Glasbena matica Ljubljana
Nina Šenk: Violinski koncert Lucijana Marije Škerjanca
Četrtek, 8. november 2018
17.00 Kazinska dvorana
Pogovor z Mantuanijevim nagrajencem 2018 in medgeneracijsko srečanje
Več informacij o posameznih dogodkih je na voljo v priloženi zgibanki. Prijazno vabljeni!
Zgibanka DSM