AFRO ROCK

NEM: Afro-Rock

ET: Rock, rock glasba.

D: (Naziv za) način muziciranja črnskih rock glasbenikov iz (zahodne) Afrike, ki jih najprej odlikuje uporaba določenih folklornih glasbil1 … s povezovanjem slogovnih posebnosti nekaterih afriških, črnskih plemen s standardnimi formulami rocka iz Združenih držav Amerike in Evrope. Na tem mestu velja omeniti skupine, kot so Osibisa, Assagai in Jo Burg Hawk. Ginger Baker je okoli leta 1972 sodeloval z nigerijskimi glasbeniki. Obstajajo določene podobnosti med afro rockom in latinskim rockom.« (‹KN›, 19)

KM: V ‹HK›, 19, se omenja, da se je pojem uporabljal, preden so se pojavili pojmi svetovna glasba (v pomenu D 3 svetovne glasbe) in »etnopop«.

GL: latinski rock, rock, rock glasba.

1 V izvirniku najdemo »einheimische Instrumente«. Gl. KR folka, folk glasbe, folk sloga.

ADITIVNI RITEM

ANG: additive rhythm.

ET: Lat. additivus = dodan, pridružen, prištet

(‹DE›, 12); ritem

D: Pojem za združevanje ritmičnih skupin različnih dolžin. Erickson (ERICKSON 1963: 179) kot primer navaja združevanje 4 + 2 + 3, oziroma 3 + 2 + 2 + 3 osmink v Bartókovem V. godalnem kvartetu: osminke se vrstijo v hitrem, pravilnem zaporedju, vendar – zaradi dodajanja – ustvarjajo nepravilne dolžine:

ADITIVNI RITEM: Bartók, V. godalni kvartet, 3. stavek

KM: Takt, ki nastane z uporabo a. r. bi lahko razumeli kot vrsto sestavljenega metruma (ANG: »compound meter«), toda po ‹APE›, 176 kot sestavljeni metrum razumemo tisti metrum, ki nastaja z množenjem enostavnih metrumov

GL: iracionalni ritem, ritem, nasprotna ritmika.

PRIM: poliritem = (poliritmija) = (poliritmika).

‹JON›, 6–7

ADITIVNA SINTEZA ZVOKA

ANG: additive sound synthesis; NEM: additive Klangsynthese.

ET: Lat. additivus = dodan, pridružen, prištet

(‹DE›, 12); sinteza zvoka.

D: Naziv za način sinteze zvoka, oz. njegovega ustvarjanja na sintetični način, z natančnim dodajanjem sinusnih tonov, ki jih proizvaja generator sinusnega tona. Aditivna sinteza temelji na Fourierjevi vrsti, po kateri je vsak zvok sestavljen iz sinusnih signalov, ker se vsak signal razume kot seštevek (sinusnih) parcialov.

GL: elektronska glasba, generator sinusnega signala, nihaja, tona, vala, sintetična glasba, sinteza z modulacijo frekvence, sintetizator = (synthesizer), sinteza zvoka, sinusni signal, nihaj, ton, val), skladba iz sinusnih tonov, zvok.

PRIM: subtraktivna sinteza zvoka.

‹DOB›, 159; ‹EN›, 115

(ANTITONALNOST)

= ♦ANTITONALITETNOST♦

ANG: antitonal(ity) – samo pri Stravinskem (STRAVINSKI 19703: 52).

ET: Od pridevniške oblike samostalnika antitonaliteta; pripona -ost označuje lastnost, svojstvo, stanje ipd. (‹BAB›, 290–292).

D: Pojem, vendar netočen, za lastnost, odliko antitonalitete.

KM: V KR tonaliteta opozarja na vsebinsko dvojno obliko pridevnika »tonalen«, do katerega je verjetno prišlo z nepremišljenim prevodom iz tujih jezikov.

KR: Medtem ko je uporaba pripone »-ost« v antitonalitetnosti priporočljiva, je potrebno a. – in vsi iz nje izpeljane pojme – izključiti iz uporabe zaradi dvojne pridevniške osnove » –tonalen« (namesto »-tonaliteten«).

GL: atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost, bitonalitetnost = (bitonalnost), multitonalitetnost = (multitonalnost), pantonalitetnost = (pantonalnost), politonalitetnost = (politonalnost).

PRIM: antitonaliteta, antitonalitetnost, atonalitetnost = (atonalnost), metatonalitetnost = (metatonalnost), mikrotonalitetnost = (mikrotonalnost), protitonalitetnost = (protitonalnost), tonalitetnost = (tonalnost).

(AMETRIJA)

ET: Grš. ametria = nesorazmeren, neskladen, od predpone a- (alpha privativum), ki zanika pomen osnove in métron = mer; pripona -metrija služi, zlasti v znanstveni terminologiji, za tvorbo samostalnikov, ki definirajo merjenje, npr. geometrija

(‹KLU›, 1,476; ‹OED›, IX, 702; ‹TLF›, XI, 748; ‹DEI›, 2444).

D: »V navedenem odlomku … je skoraj vsak takt zapisan v drugi meri (tukaj misli na prvi stavek klavirske sonate J. Štolcerja Slavenskega – op. N. G.).

Takšna naklonjenost popolni svobodi ritma in mere je pripeljala skladatelje do popolne ametrije; številni so opustili tudi taktnico (taktno črto), saj jim ni bila več potrebna. Naslednji odlomek iz Petruške Igorja Stravinskega … bo pokazal večpomenskost mer, tako v vodoravni kot navpični smeri (s polimetričnimi pojavi je bogatejši znani balet Stravinskega Pomladno obredje, 1913). Polimetrija je tu zares popolna.« (ANDREIS 1976a: 181)

KM: V prvem delu citiranega odlomka, ki se ne nanaša na klavirsko sonata J. Štolcerja Slavenskega, je jasno, da bi se morala a. zamenjati z »ametrom«: taktnica pravzaprav ukinja enakomerno mero, ki jo razberemo v ponavljanju taktov z enako mero. Ko takti niso več enakih mer, enostavno izgubijo svojo meritveno funkcijo. (Napačno bi bilo vztrajati na tem, da se meter zemenja z mero, kljub temu, da sta sopomenki: vedno govorimo o npr. tričetrtinski meri, ne pa o tričetrtinskem metru. Mera je določitev takta, zato lahko govorimo o tričetrtinskem taktu – toda vse mogoče določitve takta pripadajo metru, tako kot njegove metrijske različice).

V drugem delu D, ki se nanaša na Stravinskega, je ponujena – sicer poučna – terminološka zmeda, iz katere se jasno vidi, da je a. pojem, ki ne vzdrži: »večpomenskost mere tako v vodoravni kot v navpični smeri« je najprej polimetrična, šele nato polimetrijska. Točen pojem – polimeter (s pridevnikom polimetrski) ni v rabi.

KR: Pojem je nesprejemljiv zaradi dvojnega pomena: pripona je »–metrija« pretvorjena v samostalnik katerega pomen se spremeni s predpono a-. To se nanaša tudi na vse ostale pojme, ki uporabljajo pripono »–metrija« kot samostalnik (heterometrija) = (heterometrika), meter, polimeter = (polimetrija) = (polimetrika).