Pojmovnik teorije glasbe

INTERVALI - 2
  • Diatonični ali generčini intervali
  • Specifični ali kromatični intervali
  • Interaktivna tabla kromatičnih intervalov
  • Sestavljeni intervali
  • Obrati intervalov
  • Transpozicija intervalov melodije
  • Mikrointrevali
  • Vadnica intervalov

UVOD

Interval je razdalja med dvema tonskima višinama. Prepoznavanje in pisanje intervalov je ena osnovnih nalog pri skoraj vseh glasbenih dejavnostih. Da bi prepoznali akord, moramo biti sposobni prepoznati (ali "preračunati") intervale. Da bi zapeli melodično linijo, moramo prepoznati razdaljo med dvema tonskima višinama... To geslo prinaša nekaj načinov prepoznavanja in tvorjenja intervalov, govori o inverziji intervalov in transpoziciji melodične linije.

 

Generični in specifični intervali

Razlikujemo med generičnimi - ali diatoničnimi, tudi osnovnimi - in specifičnimi intervali, slovensko tudi kromatični ali alterirani intervali. Izraz generično se nanaša na kvantiteto intervala, izraz specifično pa na kvantiteto in kvaliteto. Pri generičnih intervalih govorimo o diatoničnih razmerjih med tonoma, ne o morebitnih predznakih (višajih ali nižajih). Pri specifičnih intervalih pa govorimo o obojem: o diatoničnih razmerjih med tonoma in o predznakih. Za prepoznavanje in tvorjenje intervalov sledimo dvema korakoma: 1) prepoznavamo/tvorimo generični interval in 2) prepoznavamo/tvorimo kakovost intervala (specifiko intervala).

 

1. del

Generični intervali do oktave

Prepoznavanje generičnih intervalov

Preštej število imen tonov med dvema notama (npr. preštej linije in praznine na notnem črtovju), vključno s prvo noto (štej jo za "1") in zadnjo noto. Na klavirju upoštevaj samo bele tipke za generične intervale. Naslednji primer prikazuje korake določanja generičnega intervala na notnem črtovju:
Dani interval ima dve noti: d in a.

Interval_Treble_1.gif

Preštej linije in praznine:
Interval_Treble_Numbers.gif
Rešitev: generični interval d-a je 5 (kvinta).
Na klavirju lahko prepoznamo generični interval takole:
Dani interval: d-b.

Interval_Piano_identify_1.gif

Preštej bele tipke (imena tonov).
Interval_Piano_identify_2.gif
Rešitev: generični interval d-b je 6 (seksta) .

 

Primeri generičnih intervalov

Generični intervali na C-duru navzgor.
CMajorAscScaleGenIntervals.gif
Generični intervali na C-duru navzdol.
CMajorDescScaleGenIntervals.gif
Generični intervali na klaviaturi.

 

Piano_Generic_Second.gif blank.jpg Piano_Generic_Third.gif blank.jpg Piano_Generic_Fourth.gif
Piano_Generic_Fifth.gif blank.jpg Piano_Generic_Sixth.gif blank.jpg Piano_Generic_Seventh.gif
Piano_Generic_Octave.gif

 

Tvorjenje generičnega intervala

Za tvorjenje generičnega intervala je treba prešteti število not navzgor ali navzdol od danega tona (prešteti torej linije in praznine), pri čemer štejemo dani ton za "1". Na klavirju preštejemo navzgor ali navzdol bele tipke od danega tona (ki ga štejemo kot "1"). Spodnji primer prikazuje korake tvorjenja generičnega intervala na notnem črtovju.

PRIMER: tvorba intervala NAD dano noto.

Naloga: tvorimo generično 6 nad tonsko višino d.

Interval_Constr_Bass1.gif
Preštejemo: 6 linij in praznin, začenši s prvo noto:
Interval_Constr_Bass2.gif
Rešitev: generična 6 nad danim tonom d je h.
Interval_Constr_Bass3.gif
Na klaviaturi je mogoče opredeliti generični interval takole:

PRIMER: interval NAD dano noto.

Naloga: narediti generično 4 nad dano tonsko višino e.

Preštejemo 4 bele tipke (imena tonov), začenši s tipko danega tona:
Rešitev: generična 6 nad danim tonom e je a.

2. del

Specifični (kromatični, alterirani) intervali do oktave

 

Kakovost intervalov

Šele ko določimo generični interval, lahko določimo specifično kakovost intervala. Obstaja pet osnovnih kakovosti intervala:

- čista (Č; angleško: P=perfect),
- velika (V; angleško: M= major),
- mala (m; angleško: m= minor),
- zmanjšana (zm; angleško: dm=diminished),
- zvečana (zv; angleško: aug=augmented).

V nekaterih primerih najdemo dvojno zvišane (dzv) ali dvojno znižane (dzn) intervale. Pomembno pa je, da vseh kakovosti ne najdemo pri vseh intervalih (glej tabelo spodaj). Obstajata dva splošna načina določanja specifike intervala: 1) štetje poltonov med tonskima višinama intervala in 2) prepoznavanje po značilnostih durove in molove lestvice. V nadaljevanju sta predstavljena oba načina.

 

1) Določitev intervala s štetjem poltonov med tonskima višinama

Za štetje poltonov si je dobro zapomniti mesto poltonov v lestvici (v C-duru: med tonoma h in c ter e in f) in pa mesto celih tonov (vsi drugi toni C-durove lestvice so med seboj oddaljeni za cel ton). Dobro si je predstavljati klaviaturo. Tabela spodaj prikazuje razdaljo med intervali po poltonih.
Generični interval Specifika intervala Število poltonov
Prima (1) čista prima (Č1)
zvečana prima (ZV1)
zmanjšana prima (zm1)
0
1
-1
Sekunda (2) zmanjšana sekunda (zm2)
mala second (m2)
velika sekunda (V2)
zvečana sekunda (ZV2)
0
1
2
3
Terca (3) zmanjšana terca (zm3)
mala terca (m3)
velika terca (V3)
zvečana terca (ZV3)
2
3
4
5
Kvarta (4) zmanjšana kvarta (zm4)
čista kvarta (Č4)
zvečana kvarta (ZV4)
4
5
6
Kvinta (5) zmanjšana kvinta (d5)
čista kvinta (Č5)
zvečana kvinta (ZV5)
6
7
8
Seksta (6) zmanjšana seksta (zm6)
mala seksta (m6)
velika seksta (V6)
zvečana seksta (ZV6)
7
8
9
10
Septima (7) zmanjšana septima (zm7)
mala septima (m7)
velika septima (V7)
zvečana septima (ZV7)
9
10
11
12
Oktava (8)

zmanjšana oktava (zm8)
čista oktava (Č8)
zvečana oktava (ZV8)

11
12
13

Navedena preglednica intervalov pove, da:

- prima, kvarta, kvinta in oktava niso velike ali male, temveč samo ČISTE;
- so zmanjšani intervali vedno pol tonske višine manjši od čistih intervalov in da so čisti intervali vedno pol tona manjši v primerjavi z ZVEČANIMI INTERVALI: zmanjšani < čisti < zvečani;
- sekunde, terce, sekste in septime niso nikoli ČISTE, ampak male IN VELIKE;
- zmanjšani intervali so vedno pol tona manjši od malih intervalov, mali pa so pol tona manjši od VELIKIH intervalov — VELIKI intervali pa so vedno pol tona manjši od ZVEČANIH, torej: zmanjšani < mali < VELIKI < ZVEČANI.

Čeprav v zgornji preglednici ni napisano, je treba dodati, da so ZVEČANI INTERVALI pol tona manjši od DVAKRAT ZVEČANIH intervalov in da so dvojno zmanjšani intervali za pol tona manjši od zmanjšanih intervalov: dvojno zmanjšani < zmanjšani in pa zvečani < dvojno zvečani.

 

Prepoznavanje specifike intervala s pomočjo poltonske metode

Prepoznavanje specifike intervala se odvija v treh korakih:

1. Prepoznati je treba generični interval med dvema tonskima višinama.
2. Predstavljati si je treba (ali pa gledati) klaviaturo in prešteti število poltonov med notama intervala.
3. S pomočjo tabele zgoraj je treba prepoznati kakovost intervala glede na število poltonov, ki jih interval vsebuje.

Naslednji primer prikazuje postopek prepoznavanja specifike intervala.

Dani interval ima tona: d in a.
1. Prepoznavanje generičnega intervala s štetjem linij in praznin:

Generični interval s tonskima višinama d in a je torej 5.

2. Predstavljamo si (ali gledamo) klaviaturo in štejemo število poltonov med obema tonskima višinama:

3. Na zgornji preglednici je mogoče najti kakovost intervala glede na vsebovane poltone:

5 s sedmimi poltoni je ČISTA 5 (Č5).

 

2) Prepoznavanje intervala s pomočjo durove in molove lestvice

Iz primerov doslej je mogoče razbrati, da je največ specifik intervalov mogoče najti med toniko in drugimi toni durove in molove lestvice. Čeprav je primer spodaj zamejen na C-dur in c-mol, je mogoče pravila posplošiti na vse tonalitete. (Vse tonalitete iste vrste imajo namreč enaka razmerja poltonov in celih tonov.) Zato si najprej poglejmo C-durovo lestvico (kratice intervalov so angleške):
Vidimo, da so med prvim tonom in drugimi tonskimi višinami durove lestvice navzgor samo mali, veliki in čisti intervali. V durovi lestvici navzdol pa vidimo, da sta samo dve vrsti intervalov — mali in čisti:

Primer naravne molove lestvice navzgor — poleg V3 na začetku so vsi intervali bodisi mali bodisi čisti:
Končno, naravna molova lestvica navzdol vsebuje samo velike in čiste intervale, z izjemo male 7:

 

Prepoznavanje specifike intervala s pomočjo durove in molove lestvice

Poznavanje zgradbe durove in molove lestvice je mogoče zelo dobro uporabiti za določanje intervalov. Lahko vzamemo spodnjo noto ali pa zgodrjo ter poskusimo poiskati interval v okviru naravnega mola ali durove lestvice navzgor.

Naslednji primer prikazuje prepoznavanje specifike intervala s pomočjo poznavanja zgradbe durove in molove lestvice:

PRIMER: dana tona sta ma d in a.

1. Ker je d spodnja nota, si jo lahko zamislimo kot prvo noto lestvice in se vprašamo, ali najdemo ton a v D-duru navzgor ali v d-molu navzgor. Odgovor je: tonska višina a obstaja v obeh tonskih spolih, D-duru in d-molu. (Lahko pa si predstavljamo tudi drugače in izhajamo iz tona a kot tonike in se vprašamo, ali je ton d mogoče najti v A-duru ali a-molu. Odgovor je: da, ton d obstaja v obeh lestvičnih spolih, A-duru in a-molu.)

2. Katera lestvična stopnja (tonska višina) je ton a v D-duru / d-molu? Odgovor: 5. stopnja. (Lahko vprašamo tudi: katera stopnja v A-duru/a-molu je ton d? Odgovor je: 4. stopnja lestvice.

Odgovor: ker je interval med prvo in peto stopnjo prisoten v duru in molu, je vedno Č5, torej je dani interval s tonskima višinama d in a: Č5. (Lahko pa tudi sklepamo, da je od tona a navzdol do tona d v A-duru ali a-molovi lestvici NAVZDOL interval Č5. Upoštevati moramo lestvico navzdol, ker je v našem primeru ton d POD tonom a.)

Preglednica v nadaljevanju kaže za vsak interval, na kateri stopnji lestvice se nahaja (med prvim tonom lestvice in drugimi tonskimi višinami):
Specifika intervala Lestvica, kjer se interval nahaja

mala sekunda (m2)

durove lestvice navzdol: med 1. in 7. lestvično stopnjo

velika sekunda (V2)

durove in molove lestvice navzgor: med 1 in 2. stopnjo lestvice
naravni mol navzdol: med 1. in 7 stopnjo

mala terca (m3)

molove lestvice navzgor: med 1. in 3. stopnjo lestvice
durove lestvice navzdol: med 1. in 6. stopnjo

velika terca (V3)

durova lestvica navzgor: med 1. in 3. lestvično stopnjo naravni mol navzdol: med 1. in 6. stopnjo

čista kvarta (Č4)

durova in molova lestvica navzgor: med 1. in 4. lestvično stopnjo
durova in molova lestvica navzdol: med 1. in 5. stopnjo

čista kvnta (Č5)

durova in molova lestvica navzgor: med 1. in 5. lestvično stopnjo
durova in molova lestvica navzdol: med 1. in 4. stopnjo

mala seksta (m6)

molove lestvice navzgor: med 1. in 6. stopnjo lestvice
durove lestvice navzdol: med 1. in 3. stopnjo

velika seksta (V6)

durova lestvica navzgor: med 1. in 6. lestvično stopnjo naravni mol navzdol: med 1. in 3. stopnjo

mala septima (m7)

naravna molova lestvica navzgor: med 1 in 7. stopnjo lestvice
naravna molova in durova lestvica: med 1. in 2 stopnjo lestvice

velika septima (V7)

durova lestvica navzgor: med 1. in 7. lestvično stopnjo

Šibka plat prepoznavanja intervalov s pomočjo durove in molove lestvice je ta, da ne vsebujejo zmanjšanih in zvečanih intervalov (med prvim tonom in drugimi tonskimi višinami). Za prepoznavanje zmanjšanih in zvečanih intervalov moramo upoštevati, da so zmanjšani intervali vselej pol tona manjši od malih ali čistih intervalov in da so zvečani intervali vedno pol tona večji od velikih ali čistih intervalov.

 

Interaktivna vaja 1

Interaktivna vaja 2

Pri tej praktični nalogi je treba prepoznati intervale na notnem črtovju z različnimi ključi. Zapomniti si kaže tri korake prepoznavanja intervalov, ki so omenjeni zgoraj. Dobro si je zapomniti (ali gledati) razmerja med toni na klaviaturi. Poleg tega si je mogoče pomagati s prvo preglednico o določanju intervalov s poltonsko metodo. Ko ugotoviš, za kateri interval gre, izberi gumb s pravilnimi odgovori iz dvižnega menija. Za dobro poznavanje intervalov bi moral/a imeti vedno vsaj 80% pravilnih odgovorov. Če je odstotek manjši, prosim ponovi vajo.

 

Tvorba specifičnega intervala NAD dano noto

Zdaj lahko uporabimo obe metodi prepoznavanja intervalov (poltonsko metodo in lestvično metodo), da naredimo interval. Naslednja navodila prinašajo vsak korak posebej, ki je za to potreben:
Poltonska metoda Lestvična metoda
1. korak. Sestavi generični interval 1. korak. Sestavi generični interval
2. korak. Predstavljaj si, ali pa glej, klaviaturo in preštej število poltonov za vsak interval. 2. korak. Pomisli na spol lestvice (dur, mol) NAVZGOR in mesto tega intervala v lestvici (med 1. in X. stopnjo). Prepoznaj lestvično stopnjo, ki tvori ta interval s prvo lestvično stopnjo.
3. korak. Prek generičnega intervala (1. korak) pridi do specifike intervala upoštevajoč predznake (v kolikor seveda obstajajo). 3. korak. Predstavljaj si dano noto kot prvi ton lestvice, prepoznaj tonaliteto in ime tona lerstvične stopnje -- na konkretni lestvici - iz 2. koraka. Zapiši si to noto. Bodi pozoren: tvoja rešitev se mora skladati z generičnim intervalom iz 1. koraka.

Upoštevaj, prosim, da si moraš zapomniti število poltonov za vsak interval (poltonska metoda) ali strukturo intervalov v lestvicah. Za potrebe vaje je mogoče uporabljati "preglednico intervalov" ali "preglednico intervalov v lestvicah".

Razpredelnica v nadaljevanju prinaša primere tvorjenja specifičnih intervalov z obema metodama:

 

Primer: sestavi interval Č4 na tonu AS. Dani ton je torej:

Poltonska metoda Lestvična metoda

1. korak. Napiši generični interval.

1. korak. Napiši generični interval.

2. korak. Predstavljaj si, ali glej, klaviaturo in preštej število poltonov za specifiko intervala
Čista kvarta vsebuje 5 poltonov.

 

2. korak. Pomisli na spol lestvice (dur, mol) NAVZGOR in mesto tega intervala v lestvici (med 1. in X. stopnjo). Prepoznaj lestvično stopnjo, ki tvori ta interval s prvo lestvično stopnjo.
Čista kvarta obstaja v obeh spolih, v duru in molu, med 1. in 4. stopnjo lestvice.

3. korak. Prek generičnega intervala (1. korak) pridi do specifike intervala upoštevajoč predznake (v kolikor seveda obstajajo).
Črna tipka, prikazana v 2. koraku, je torej ton des.

3. korak. Predstavljaj si dano noto kot prvi ton lestvice, prepoznaj tonaliteto in ime tona lerstvične stopnje -- na konkretni lestvici - iz 2. koraka. Zapiši si to noto. Bodi pozoren: tvoja rešitev se mora skladati z generičnim intervalom iz 1. koraka.
Dani ton je bil ton AS. Zdaj moramo najti četrto lestvično stopnjo bodisi v As-duru bodisi v as-molu, ker Č4 obstaja med 1. in 4. stopnjo obeh lestvičnih spolov. V obeh, As-duru in as-molu, je 4. stopnja lestvice ton des.

 

Tvorba specifičnega intervala POD dano noto

Z uporabo obeh metod prepoznavanja intervalov (poltonske metode in lestvične metode) bomo sestavili intervale POD dano noto. Oris v nadaljevanju prinaša vsak korak, ki je potreben za to.
Poltonska metoda Lestvična metoda
1. korak. Napiši generični interval. 1. korak. Napiši generični interval.
2. korak. Predstavljaj si, ali pa glej, klaviaturo in preštej število poltonov za vsak interval. 2. korak. Pomisli na spol lestvice (dur, mol) NAVZGOR in mesto tega intervala v lestvici (med 1. in X. stopnjo). Prepoznaj lestvično stopnjo, ki tvori ta interval s prvo lestvično stopnjo.
3. korak. Prek generičnega intervala (1. korak) pridi do specifike intervala upoštevajoč predznake (v kolikor seveda obstajajo). Predznak uporabi le za spodnjo noto. Pozor: višaj (ali dvojni višaj) na spodnji noti bo zmanjšal interval; nižaj (ali dvojni nižaj) bo interval povečal!! 3. korak. Predstavljaj si dano noto kot prvi ton lestvice, prepoznaj tonaliteto in ime tona lerstvične stopnje -- na konkretni lestvici - iz 2. koraka. Zapiši si to noto. Bodi pozoren: tvoja rešitev se mora skladati z generičnim intervalom iz 1. koraka.

Upoštevaj, prosim, da si moraš zapomniti število poltonov za vsak interval (poltonska metoda) ali strukturo intervalov v lestvicah. Za potrebe vaje je mogoče uporabljati "preglednico intervalov" ali "preglednico intervalov v lestvicah".

Razpredelnica v nadaljevanju prinaša primere tvorjenja specifike intervalov z obema metodama:

Primer: sestavi interval M3 navzdol na tonu g. Dani ton je torej:
Poltonska metoda Lestvična metoda

1. korak. Napiši generični interval.

1. korak. Napiši generični interval.

ad

2. korak. Predstavljaj si, ali glej, klaviaturo in preštej število poltonov za specifiko intervala
Velika terca vsebuje 4 poltone.

 

2. korak. Pomisli na spol lestvice (dur, mol) NAVZGOR in mesto tega intervala v lestvici (med 1. in X. stopnjo). Prepoznaj lestvično stopnjo, ki tvori ta interval s prvo lestvično stopnjo.
Velika terca obstaja v naravnem molu navzdol: med 1. in 6. stopnjo lestvice.

ad

3. korak. Prek generičnega intervala (1. korak) pridi do specifike intervala upoštevajoč predznake (v kolikor seveda obstajajo).
Črna tipka, prikazana v 2. koraku, je torej es.

3. korak. Predstavljaj si dano noto kot prvi ton lestvice, prepoznaj tonaliteto in ime tona lerstvične stopnje -- na konkretni lestvici - iz 2. koraka. Zapiši si to noto. Bodi pozoren: tvoja rešitev se mora skladati z generičnim intervalom iz 1. koraka.
Dani ton je bil ton g. Lestvica navzdol, ki jo moramo uporabiti, je g-mol, ki ima dva nižaja: b in es. Nato moramo poiskati šesto stopnjo lestvice v naravni g-mol lestvici, ker V3 obstaja med 1. in 6. lestvično stopnjo. Šesta lestvična stopnja je ton es.

ad
Upoštevaj prosim, da je poltonska metoda vedno učlinkovita, medtem ko lestvična metoda ni uporabna na vsaki tonski višini. Na primer: pri tvorbi V3 navzdol na tonu ges bi morali poskusiti z naravnim ges-molom navzdol. Ampak ta lestvica ne obstaja. V podobnih primerih, kot je ta, uporabljamo poltonsko metodo ALI se za hip spomnimo enharmonične lestvice, ki bi bila v tem primeru fis.mol. V tem primeru bi enharmonsko "prepisali" obe noti intervala, ki bi ga pred tem sestavili. Vedno pa preverjaj pravilnost generičnega intervala!
Tu lahko ponoviš vse intervale na interaktivni tabeli: z miško se sprehodi (lahko tudi klikaš) in pokazala se bodo imena intervalov.

© Leon Stefanija

3. del

Sestavljeni intervali (intervali, ki so večji od oktave)

 

Prepoznavanje sestavljenih intervalov

Sestavljeni intervali so intervali večji od oktave. V tem zavihku bodo prikazane značilnosti sestavljenih intervalov, njihova razmerja do osnovnih intervalov in način prepoznavanja sestavljenih intervalov.

Tabela v nadaljevanju prikazuje, v kakšnih medsebojnih razmerjih so osnovni ("regularni") in sestavljeni intervali:

Osnovni intervali Dodaj oktavo Sestavljeni intervali
Sekunda (2)
+ oktava (8)
9 (nona)
Terca (3)
+ oktava (8)
10 (decima)
Kvarta (4)
+ oktava (8)
11 (undecima)
Kvinta (5)
+ oktava (8)
12 (duodecima)
Seksta (6)
+ oktava (8)
13 (tercdecima)
Septima (7)
+ oktava (8)
14 (kvartdecima)
Oktava (8)
+ oktava (8)
15 (kvintdecima)
Ni težko videti, da je dodajanje oktave osnovnim intervalom enako kot dodajanje številke 7 (ne 8!):
Osnovni intervali Dodaj oktavo Sestavljeni interval
Sekunda (2)
+ 7 =
9
Terca (3)
+ 7 =
10
Kvarta (4)
+ 7 =
11
Kvinta (5)
+ 7 =
12
Seksta (6)
+ 7 =
13
Septima (7)
+ 7 =
14
Oktava (8)
+ 7 =
15
Drugače povedano, številko 7 lahko odštejemo od sestavljenega intervala, da bi dobili njegov osnovni ekvivalent:
Osnovni intervali Odštej oktavo Osnovni inerval
Sekunda (2)
- 7 =
2
Terca (3)
- 7 =
3
Kvarta (4)
- 7 =
4
Kvinta (5)
- 7 =
5
Seksta (6)
- 7 =
6
Septima (7)
- 7 =
7
Oktava (8)
- 7 =
8

Ta osnovna aritmetična razmerja med osnovnimi in sestavljenimi intervali lahko uporabimo za prepoznavanje in tvorjenje sestavljenih intervalov. Najpomembneje si je zapomniti, da imajo sestavljeni intervali in njihovi osnovni ekvivalenti enake vrednosti: 9 (nona) lahko nastopa kot velika ali mala (pa tudi seveda kot zmanjšana in zvečana), ker ima njen ekvivalent med osnovnimi intervali -- 2 (sekunda) -- iste kakovosti: lahko je velika, mala, zvečana ali pa zmanjšana. Interval undecime (11) pa je lahko samo čist, zmanšan ali zvečan, ker je ekvivalent tega intervala med osnovnimi intervali -- kvarta (4) lahko čista, zvečana ali pa zmanjšana. Ekvivalenti sestavljenih in osnovnih intervalov imajo vselej enake kakovosti.

Prepoznajmo na primer naslednji interval:

Čeprav bi dobili isto rešitev, si bomo predstavljali ta interval kot osnovni interval, namesto da bi šteli linije in praznine (imena not). Da bi to naredili, si moramo predstavljati spodnjo noto (c1) oktavo više ali pa zgornjo noto (es2) oktavo niže:
   
Zlahka moremo prepoznati osnovni interval kot m3. Iz aritmetičnih postopkov zgoraj vemo, da je 9 (nona) sestavljeni interval, ki je ekvivalent 3 (terci). In vemo tudi, da imajo ekvivalenti osnovnih in sestavljenih intervalov iste kakovosti. Rešitev je torej:

m10

Ne pozabi: kakovosti ekvivalentov osnovnih in sestavljenih intervalov so vedno iste. V zgornjem primeru imata 3 in 10 enako kakovosti: oba sta mala intervala.

 

Tvorjenje sestavljenega intervala

Sestavimo interval, ki je večji od oktave. Uporabimo pri tem znanje o značilnosih sestavljenih intervalov iz dosedanjega izvajanja: naredili bomo sestavljeni interval prek njegovega osnovnega ekvivalenta. Postoperk ima naslednje korake:

1. korak. Določi ekvivalent sestavljenega intervala pri osnovnih intervalih. (Na primer: ekvivalent V10 pri osnovnih intervalih je V3.)

2. korak. Sestavi osnovni interval.

3. korak. Prepiši višjo noto intervala oktavo više (če delaš nad dano noto) ALI spodnjo noto za oktavo niže (če delaš pod dano noto):

 

Sestavi na primer V13 pod tonom C:

Primer - 1. korak. Določi ekvivalent sestavljenega intervala pri osnovnih intervalih. (Na primer: ekvivalent V13 pri osnovnih intervalih je V6.)

Primer - 2. korak. Napiši V6 pod tonom C1:

Primer - 3.korak. Prepiši spodnjo not oktavo niže:

 

To je V13 pod tonom C1.

4. del

Inverzija intervalov

 

Tvorjenje obratov intervalov

Inverzija ali slovensko obrat intervala pomeni njegovo razliko do oktave. Na primer: naslednja intervala sta inverzija drug drugega:
Velikost intervala se obrne takole:
Velikost intervala
Interval Size
Obrat intervala
Inversion of the Interval
1
8
2
7
3
6
4
5
5
4
6
3
7
2
8
1

Prima postane v obratu oktava in obrnjeno, sekunda postane v obratu septima, seksta terca, kvarta kvinta in obrnjeno.

Kakovosti intervalov se v obratu spremenijo takole

Kakovost intervala Obrat kakovosti intervala
zm
ZV
m
V
V
m
ZV
zm
Č
Č

Vsi mali intervali torej postanejo pri obratu veliki - in obrnjeno; vsi zmanjšani se pri obratu spremenijo v zvečane. Čisti intervali pa tudi pri obratu ostanejo čisti.

Naslednja preglednica prikazuje obrate na notnem črtovju:

Da bi naredili inverzijo določenega intervala je treba samo prenesti spodnjo noto oktavo navzgor ALI zgornjo noto oktavo navzdol:

 

ALI

m3 postane V6 pri inverziji v eno ali drugo smer.

Glasbeniki pogosto dobijo note v določeni tonaliteti in jih morajo izvajati v drugi. To pomeni, da morajo razmerja med intervali ostati ista, tonaliteta pa se spremeni: note spremenijo svoja mesta v notnem črtovju za določen interval. Zapis se transponira. Poglejmo si naslednji primer:
1. primer - izvirna melodija:

1. primer - transponirana melodična linija za Č4 navzgor:
Medtem ko se je mogoče osredotočiti na interval transpozicije in vsako noto posebej prestaviti za ta interval navzdol ali navzgor (kot v primeru zgoraj), je veliko laže razmišljati o dani melodiji v drugi tonaliteti. Na primer, transponirana melodična linija iz prvega primera je v F-duru, ker je bila izvirna melodija v C-duru: Č4 nad C(-durom) je F(-dur). Transponiramo torej lahko z ustrezno tonaliteto, namesto z uporabo predznakov:

Če izvirna melodija nima dodatnih predznakov (z izjemo tistih, ki so značilne za določeno tonaliteto, v kateri je napisana), moramo določiti samo novo tonaliteto, pripisati črtovju predznake in transponirati vsako noto po generičnem intervalu.

Če pa izvirna melodija ima dodatne predznake, kot v naslednjem primeru, moramo opredeliti novo tonaliteto, transponirati vsako noto za generični interval IN ŠE transponirati vse note s predznaki za specifični interval:

2. primer - izvirna melodija

To melodijo bomo transponirali za m3 navzgor. Ker ima izvirna melodija molov tonski spol, bo tonaliteta iz a(-mola) morala priti v c(-mol). Transponirana melodija za m3 navzgor je torej v c-molu, ki ima tri nižaje. Pri transpoziciji moramo posebej paziti na dvakratni nastop tona gis, ki je vodilni ton v a-molu. Če lahko druge note transponiramo za generično terco, moramo biti pozorni na ton gis in ga transponirati za specifično - m3 - navzgor:

Obstajajo tudi intervali, ki so manjši od poltona. Imenujemo jih mikrointervali. Uporabljajo se v nekaterih neevropskih glasbenih kulturah, v evropski glasbi pa so se začeli uveljavljati v 20. stoletju.

Mikrointervali so različno veliki: tretjinotonski, četrttonski, ali pa za kako drugo kakovost drugačni od poltona.

© Leon Stefanija

© Rok Čančer

© Nico Schüler
Stik: leon.stefanija@ff.uni-lj.si