Pojmovnik teorije glasbe

LESTVICE IN MODUSI - 2
  • Opredelitev
  • Od Pitagore do cerkvenih modusov
  • Neevropske tradicije
  • Sodobne lestvične tvorbe
  • Nabor modusov in lestvic
  • Kviz

Glasbena lestvica je ZAPOREDJE TONOV V ISTI SMERI.
Lestvice so kot knjiga lepega vedenja za tone: po njih se ravnata melodija in harmonija. Lestvice se razlikujejo:


- po številu tonov (na primer pet-, šest-, sedem-, osemtonske lestvice ali tetratonika, pentatonika, heksatonika, heptatonika, oktotonika; durove in molove lestvice so na primer heptatonske lestvice) in
- po zgradbi intervalov (poleg temperirane uglasitve, kjer se ponavadi uporabljajo poltoni, celi toni in redkeje celi toni in pol in celo večji intervali, se v drugih uglasitvah uporabljajo tudi mikrointervali).


V zahodni glasbi sta najbolj pogosti obliki - TONSKA SPOLA - DIATONIČNE lestvice: DUR in MOL. Pogosto pa srečamo še nekaj MODUSOV:

Preveri s klikom na ime tona v preglednici.

Lestvice so se skozi čas spreminjale. Spreminjale so se tudi po pokrajinah. Različne dobe poznajo različne lestvice - in različni kraji sveta imajo različne lestvice.

V grški antiki so Pitagori pripisovali veliko modrost, ki je vključevala tudi znanje o glasbi. Pitagora naj bi nekoč, ko se je sprehajal ob kovačiji, slišal, kako kovači s svojimi kladivi proizvajajo različne tonske višine: med seboj so nekatere zvenele zelo lepo, skladno, medtem ko so druge tonske višine zvenele bolj ostro, manj usklajeno druga z drugo.

Pitagora je videl, da manjša kladiva proizvajajo višje tonske višine, večja kladiva pa nižje tonske višine in je želel izračunati, v kakšnih razmerjih so velikosti kladiv s tonskimi višinami. Namesto težkih kladiv je raje izbral struno, jo raztegnil na desko, z enim prstom po njej izvabljal zvok, medtem ko jo je z drugim pritiskal na različnih koncih: na polovici, na tretjini, na dveh tretjinah, na treh četrtinah itn. Tako kot je bilo največje kladivo pri kovaču štirikrat večje od najmanjšega (4:1), drugo najmanjše kladivo trikrat manjše od največjega (3:1), tretje najmanjše kladivo samo za polovico manjše od največjega (2:1) ... je ugotovil, da razmerja med deljenjem strun in velikostjo kladiv dajejo enake rezultate. Ã… tirikrat daljša struna proizvaja za dve oktavi nižji ton, trikrat daljša struna oktavo in čisto kvinto višji ton, dvakrat daljša struna za oktavo drugačen ton, če delimo struno v razmerju 4:3 dobimo čisto kvarto, razmerje 9:8 da sekundo, drugi intervali pa imajo veliko bolj zapletena aritmetična razmerja.

Tako je intervale razdelil na blagozvočne in jih poimenoval KONSONANCE ter tiste, ki ne zvenijo skladno in te poimenoval DISONANCE.

Pitagora je bil prepričan, da obstajajo tudi v glasbi pravila, ki jih najdemo ne le pri tonskih višinah, ki so odzvanjali pri udarcih kovačevih kladiv, temveč v vseh stvareh v naravi in vesolju.

Tako kot so zvezde razporejene na določen način in rastline ter živa bitja rastejo v določenem skladju, naj bi tudi toni v glasbi imeli nek red, po katerem si sledijo.

Kot najpopolnejšo delitev lepo zveneči tonski razmerij je štel oktavo, kot najbolj uporaben interval za računanje razmerij znotraj oktave pa je vzel kvinto. Takole so glasbeni poznavalci še tisočletje po Pitagori računali zaporedja intervalov v lestvici:

Oktava -------------------- Kvinta ----------------------- Kvarta -------------------- Sekunda

Pitagora je menil, da mora med obema tonoma oktave obstajati enako število vmesnih tonov, ki lepo zvenijo. Zanj je bil interval kvarte osnova delitve oktave: od tona c2 do g1 navzdol in od tona f1 do c1 navzdol (stari Grki so igrali lestvice od zgoraj navzdol!) sta bili ravno dve enaki kvarti. Vmesni toni pa so se spreminjali, tako da je bilo več lestvic, imenovanih modusi, ki so jim tedaj pripisovali posebne učinke in jih imenovali po starogrških ljudstvih oziroma regijah Male Azije: jonska, dorska, frigijska, lidijska, miksolidijska in eolska lestvica.

Imena so se ohranila v starocerkvenih modusih, ki so se ustalili v 16. stoletju:

jonski (današnji dur): c, d, e, f, g, a, h, c2
dorski: d, e, f, g, a, h, c2, d2
frigijski: e, f, g, a, h, c2, d2, e2
lidijski: f, g, a, h, c2, d2, e2, f2
miksolidijski: g, a, h, c2, d2, e2, f2, g2
eolski (današnji mol): a, h, c2, d2, e2, f2, g2, a2

Modusi so se uveljavili z malenkostnimi razlikami v sestavi tetrakordov (sosledju štirih tonov):

 

modus

intervali modusa

prima
/
oktava

sekunda

terca

kvarta

kvinta

seksta

septima

JONSKI 

Č

V

V

Č

Č

V

V

DORSKI

Č

V

m

Č

Č

V

m

FRIGIJSKI

Č

m

m

Č

Č

m

m

LIDIJSKI

Č

V

V

Zv

Č

V

V

MIKSOLIDIJSKI

Č

V

V

Č

Č

V

V

EOLSKI

Č

V

m

Č

Č

m

m

Stari Grki si niso sami izmislili modusov. Enake moduse so poznale še starejše glasbene kulture, kot je mezopotamska.Iz Kitajske izvira ena najstarejših lestvic: pentatonika, ki se je v zahodni glasbi razširila predvsem v 20. stoletju. Vendar je pentatonika le ena od lestvic, ki izvira iz Daljnjega vzhoda, natančneje, iz Kitajske. V nadaljevanju sledi prerez osnovnih značilnosti nekaterih starih glasbenih kultur, ki so imele in imajo še danes izredno bogato glasbeno tradicijo. Zahodna glasba, ki se je razvijala prek dediščine starih Grkov in rimske preobrazbe skozi krščanski srednji vek do renesančne polifonije (večglasja) in novoveških klasičnih mojstrovin, veliko dolguje prav nekaterim najstarejšim glasbenim tradicijam, ki jih je danes preplavila -- zahodna glasba.

 

Kitajska

Veliko neznank v zvezi s kitajsko glasbeno preteklostjo je mogoče dopolniti s pogledom na ljudsko glasbeno izročilo in pa uporabo različnih glasbil.Pomembno je reči, da se je glasba dolgo pred našim štetjem povezala z različnimi rituali. Filozof Konfucij, ki je bil tudi sam glasbenik, je glasbo gojil kot eno najlepših dejavnosti za rast človeka: glasba naj bi nikoli nastajala samo za užitek ušes, ampak je vedno povezana z željo po lepoti, dobroti in prijateljskem sožitju vseh bitij.Glasba naj bi odsevala različne duhovne in naravne pojave, človekova razpoloženja in njegovo dušo. Zato se je tudi teoretski sistem spreminjal in je od začetnih 5 tonov že zelo zgodaj dobil 12 tonov - tako kot v zahodni glasbo. Toni, iz katerih so sestavljali lestvice, so bili naslednji:
Klikni na ton, da bi ga slišal/a.
Na Kitajskem so poznali 12 fiksnih tonskih višin , ki so jih izpeljali iz kvintnega kroga (sanfen sunyi):

Kvintni krog


Iz * From: Oxford Companion to Music (Edited by Alison Latham, Oxford Music Online, 20.7.2008)

Toda iz sistema petih in sedmih tonov, ki so tvorili jedro vsake skladbe, so imeli precej veliko število izpeljanih lestvic iz postopov okoli posameznega intervala (gong, yung ali diao). V njem so ustvarjali različne lestvice, ki pa niso bile izpeljane samo po abstraktnih glasbenih ali čisto aritmetičnih razmerjih, temveč so vključevali astrološke, filozofske in verske prvine. Na primer: pet tonov osnovne lestvice (pentatonike) so povezovali s 1. kraljem, 2. ministri, 3. ljudstvom, različnimi 4. dejanji in 5. predmeti glavno lestvico; tudi z barvami: 1. rumena, 2. bela, 3. modra, 4. rdeča in 5. črna ...
(Iz: Alan R. Thrasher, et al., "China". Grove Music Online, 27.7.2008)

Indija

Klasično indijsko glasbo ponavadi opisujejo kot zelo bogato in staro glasbeno zapuščino, ki izhaja iz dveh vej, severne in južne. Južnoindijska glasba se imenuje karnatska, po deželi Karnataki, severna, uglednejša in bolj cenjena, pa Hindustani, po hindustansko govorečem območju vzhodno in južno od reke Jamune, med Himalajami in Vindijskim gorovjem.

Tudi indijska lestvica ima 7 not. Imenujejo se: Sa (Shadj), Re (Rishabh), Ga (Gandhara), Ma (Madhyam), Pa (Pancham), Dha (Dhaivat) in Ni (Nishad). Čeprav lestvica zveni podobno kot "naša" diatonska durova lestvica - c, d, e, f, g, a, h, c2 - ob vsaki indijski glasbi zaznamo veliko razliko. Za razliko od zahodnjaške kromaične delitve lestvice na 11 enako oddaljenih poltonov ima indijska delitev oktave 22 tonov ali "šrut". "Svar" se ponavadi imenuje nota, medtem ko "šruti" označuje mikrointerval. med dvema svarama.

Dve najpomemnejši sestavini indisjske klasične glasbe se imenujeta raag in taal.

 

Raag

je osnova indijske klasične glasbe. Hindujsko-urdujska beseda raag izvira iz sanskrtske besede raaga, ki pomeni barvo ali strast. Raga zato lahko pomeni zvočni način barvanja poslušalčevega duha z občutki, izraženimi prek kombinacije niza tonov. Raag je melodija. Rage so narejene iz različnih kombinacij sedmih not (svara).

Tradicija pripisuje izvedbi rag določen čas dneva, letnega časa ali praznikov (samay ali doba). Vrsta rag prinaša določene občutke ali razpoloženja, nekateri verjamejo, da utelešajo boga, askete ali privržence. Cilj rage je izraziti določeno emocionalno razpoloženje ali čustvo.

Ne glede na to, ali se raag izvaja vokalno ali instrumentalno, je v ozadju vedno slišati zadržani ton ali nespremenljivo tonsko višino - bordun. In improvizacija je temeljna prvina izvajanja rag. Po tem se izvajalci razlikujejo.

Rage se delijo na dve skupini: porva rage in uttar rage. Porva rage se pojejo med poldnevom in polnočjo, uttar rage pa se izvajajo med polnočjo in poldnevom.

Rage so sestavljene iz naslednjih delov: Alap, Jor, Jhala, Gat, anupallavi (ali antara) in kharana (na jugu Indije).

Alap je prvi del rage. Počasen, vzvišen del, ki učinkuje kot priziv in postopoma razgiba glasbeni tok -- Jor se začne z dodanim ritmičnim vzorcem, ki (prepletajoč se z vrsto melodičnih vzorcev) postopoma pospešuje tempo in vodi k sklepnemu delu rage. -- Jhala je sklepni del in izrazni višek rage. Igrati ga je treba s hitrimi trzaji tralice na desnem kazalcu. -- Gat je zapisana skladba. Lahko je katera koli taala in se razteza od dveh do šestnajstih ritmičnih vzorcev v katerem koli tempu - počasnem, srednjem ali hitrem. Gat ima dva dela: pallavi (južnoindijski izraz) ali asthayi (severnoindijski izraz) postopoma začne skladbo in je v glavnem zamejen na nižje tonske višine in srednji register. Naslednji del skladbe se imenuje anupallavi (ali antara). Ta se ponavadi povzpne iz srednjih v višje registre. V južnoindijski tradiciji sledi anupallavi še en melodični del, imenovan kharana.

 

Taal

Druga sestavina indijske glasbe je taal. To je ritmični vzorec, sestavljen iz določenega števila dob. Taala so ritmični vzorci, ki imajo od 3 do 108 dob in narekujejo ritmično gibanje melodiji. Taala se izvajajo na bobnih. Sosledje dob je ogrodje, znotraj katerega bobnar izvaja improvizirane vzorce, ki se prilegajo dobam določene taal. Taala se deli na poddele enake ali različne dolžine. Praviloma je poudarjena prva doba dela. Največji poudarek pa nastopi na prvem delu taala, ko solist začne peti ali igrati pomemben ton rage, kar bobnar pospremi z ustreznim udarcem na bobne.

O novih lestvicah so predvsem skladatelji začeli pogosteje razmišljati od začetka 20. stoletja.

Ker se izraz lestvica uporablja predvsem v povezavi z razmerji med tonskimi višinami v sodobni temperirani uglasitvi, na kateri temelji klasični zahodni tonski sistem s štiriindvajsetimi lestvicami, glasbeniki raje uporabljajo izraz modus, celo modalna lestvica. Podobno kot v srednjem veku se beseda modus tudi v 20. stoletju uporablja za tiste lestvice, ki se izmikajo temu tonskemu sistemu: modusi so zveze med nekaj intervali ali tonski nizi na posameznih lestvičnih stopnjah, ki niso zamejeni z obsegom oktave, temveč so lahko manjši ali pa tudi večji.

Med najzanimivejšimi skladatelji, ki se je ukvarjal z novimi lestvicami, je Olivier Messiaen (1908-1992). (Veliko podatkov o njem lahko dobiš tukaj.) Sam je nasprotoval uporabi izrazov, kot so lestvica, modus ali pa serija tonov, češ da so neustrezni. Kot neustrezne jih je videl zato, ker je glasbo dojemal sinestetično: tonske višine je povezoval z barvami, da je glasba le del vesoljnega zvenenja in da je temperirani tonski sistem z lestvicami samo ena od možnosti izpeljevanja modusov — načinov povzovanja več tonov v tonske vrste po različnih načelih. Medtem ko je temperirana uglasitev narekovala lestvice po zakonitostih znanosti o zvoku, akustiki, ki je lestvice povezovala v kvintni krog, je Messiaen ta način tvorjenja lestvic razumel samo kot eno od možnosti ustvarjanja glasbe: sam je rajši urejal tonske vrste po vzorcih ptičjega petja (bil je zelo dober poznavalec ptic!) in v zelo premišljeno sestavljene modus.

Na kopiji not spodaj je v levi roki prvega takta vzorec pričjega petja, ki si ga je zapisal na sprehodu po naravi (klikni za posnetek na partituro). Messiaen je navdih za to skladbo dobil, ko je poslušal drobno ptičico iz družine kobilarjev (ang. orioles), podobno tej na sliki poleg not:


Slika ptice * Bird picture: Wikipedia, http://en.wikipedia.org/wiki/Image:Black-naped_Oriole.jpg (20.8.2008)
Partitura * Score: Catalogue d'oiseaux 1, Vol. 1 : Le Loriot pour piano, Paris, A. Leduc, 1964. Cit. po * Quoted from: http://www.bm-toulouse.fr/expo/179.html (20.8.2008)

Posnetek * Recording: Naxos 8553532.
Melodični in ritmični vzorec v spodnjem notnem sistemu:


Iz * From: Wikipedia, http://en.wikipedia.org/wiki/Image:Messiaen_Song_of_the_Golden_Oriole.jpg (20.8.2008)

je sestavljen iz tonov (če jih postavimo po vrsti glede na tonsko višino): e, g, gis, ais, h. Podobne tonske vrste, kot je ta, pa so vključene v lestvične tvorbe, ki jih je Messiaen kasneje zelo pozorno sestavljal :

ȍe ne vidiš slike spodaj, si naloži Sibelius Scorch.)
Messiaen je ob poslušanju vsakega modusa videl določeno barvo - pa ne le pri vsakem modusu, tudi pri poslušanju obratov modusa in posameznih delih modusa naj bi se mu pred očmi kazale posamezne barve, ki se prelivajo druga v drugo!
 
Tako kot je skladatelj in organist Olivier Messiaen v pomikanju vrst tonov skozi glasbeni tok videl barve in doživljal različna občutja, različne glasbene kulture poznajo različne moduse in lestvice, ali modalne lestvice, kot vrste tonov, ki vzbujajo različna občutja in izvabljajo različne podobe. Kot osnova vsake skladbe, melodije in harmonije - kot osnova glasbenega toka in vseh doživetij, povezanih z njim - so lestvične tvorbe na različnih koncih sveta različne. Spodaj je prirejen seznam nekaterih lestvic, ki jih urednik spletne strani SCALEOPIA vestno zbira za ljubiteljske glasbenike (zelo uporabno za brenkalce, pa tudi za druge glasbenike):
  • 2—5-tonske lestvice in modusi
  • 6—7-tonske lestvice in modusi

 

TONI * TONES

 

C

#

C

 

D

#

D

 

E

 

F

#

F

 

G

#

G

 

A

#

A

 

H*B

 

C

 

DVOTONSKI MODUSI * TWO-TONE MODES

Honchoshi

1

-

-

-

-

2

-

-

-

-

-

-

1

Niagari

1

-

-

-

-

-

-

2

-

-

-

-

1

Warao
dvotonska * ditonic

1

-

-

-

-

-

-

-

-

-

2

-

1

 

TRITONSKI MODUSI * THREE-TONE MODES

Perujska tritonska 2
Peruvian tritonic 2

1

-

-

2

-

-

-

-

-

3

-

-

1

Ute

1

-

-

2

-

-

-

-

-

-

3

-

1

Raga Malasri

1

-

-

-

2

-

-

3

-

-

-

-

1

Raga Sarvasri

1

-

-

-

-

2

-

3

-

-

-

-

1

Sansagari

1

-

-

-

-

2

-

-

-

-

3

-

1

Raga Ongkari

1

-

-

-

-

-

2

3

-

-

-

-

1

 

ŠTIRITONSKI MODUSI * FOUR-TONE MODES

Raga Lavangi

1

2

-

-

-

-

-

3

-

-

4

-

1

Warao štiritonska * tetratonic

1

-

2

3

-

-

-

-

-

-

4

-

1

Eskimska štiritonska  Eskimo tetratonic

1

-

2

-

3

-

-

4

-

-

-

-

1

Raga Bhavani

1

-

2

-

-

3

-

-

-

4

-

-

1

Raga Sumukam

1

-

2

-

-

-

3

-

-

-

-

4

1

Bi Yu

1

-

-

2

-

-

-

3

-

-

4

-

1

Raga Mahathi

1

-

-

-

2

-

-

3

-

-

4

-

1

 

PETTTONSKI MODUSI * FIVE-TONE MODES

TONI * TONES

 

C

#

C

 

D

#

D

 

E

 

F

#

F

 

G

#

G

 

A

#

A

 

H*B

 

C

Raga Nabhomani

1

2

3

-

-

-

4

5

-

-

-

-

1

Raga Chhaya Todi

1

2

-

3

-

-

4

-

5

-

-

-

1

balineški pelog
Balinese Pelog

1

2

-

3

-

-

-

4

5

-

-

-

1

Pelog

1

2

-

3

-

-

-

4

-

-

5

-

1

Raga Megharanjani

1

2

-

-

3

4

-

-

5

-

-

-

1

Raga Megharanji

1

2

-

-

3

4

-

-

-

-

-

5

1

Raga Reva

1

2

-

-

3

-

-

4

5

-

-

-

1

Raga Rasika Ranjani

1

2

-

-

3

-

-

4

-

5

-

-

1

Raga Manaranjani I

1

2

-

-

3

-

-

4

-

-

5

-

1

Iwato

1

2

-

-

-

3

4

-

-

-

5

-

1

Hon-kumoi-joshi

1

2

-

-

-

3

-

4

5

-

-

-

1

Kokin-joshi

1

2

-

-

-

3

-

4

-

-

5

-

1

Raga Gauri

1

2

-

-

-

3

-

4

-

-

-

5

1

Raga Kshanika

1

2

-

-

-

3

-

-

4

-

-

5

1

Raga Saugandhini

1

2

-

-

-

-

3

4

5

-

-

-

1

Raga Deshgaur

1

2

-

-

-

-

-

3

4

-

-

5

1

Raga Purnalalita

1

-

2

3

-

4

-

5

-

-

-

-

1

Raga Audav Tukhari

1

-

2

3

-

4

-

-

5

-

-

-

1

Raga Abhogi

1

-

2

3

-

4

-

-

-

5

-

-

1

TONI * TONES

 

C

#

C

 

D

#

D

 

E

 

F

#

F

 

G

#

G

 

A

#

A

 

H*B

 

C

Hiro-joshi

1

-

2

3

-

-

-

4

5

-

-

-

1

Raga Sivaranjini (Shivranjani)

1

-

2

3

-

-

-

4

-

5

-

-

1

Kung

1

-

2

-

3

-

4

-

-

5

-

-

1

Raga Kumurdaki

1

-

2

-

3

-

4

-

-

-

-

5

1

Raga Bhupeshwari

1

-

2

-

3

-

-

4

5

-

-

-

1

Durova pentatonika
Major Pentatonic

1

-

2

-

3

-

-

4

-

5

-

-

1

Dominant Pentatonic

1

-

2

-

3

-

-

4

-

-

5

-

1

Raga Hamsadhvani

1

-

2

-

3

-

-

4

-

-

5

-

1

Raga Neroshta

1

-

2

-

3

-

-

-

4

-

5

-

1

Han-kumoi

1

-

2

-

-

3

-

4

5

-

-

-

1

Ritusen

1

-

2

-

-

3

-

4

-

5

-

-

1

Yo

1

-

2

-

-

3

-

4

-

-

5

-

1

Raga Desh

1

-

2

-

-

3

-

4

-

-

-

5

1

Chaio

1

-

2

-

-

3

-

-

4

-

5

-

1

Raga Priyadharshini

1

-

2

-

-

3

-

-

4

-

-

5

1

Raga Gorakh Kalyan

1

-

2

-

-

3

-

-

-

4

5

-

1

Raga Rasranjani

1

-

2

-

-

3

-

-

-

4

-

5

1

Raga Shri Kalyan

1

-

2

-

-

-

3

4

-

5

-

-

1

Raga Vaijayanti

1

-

2

-

-

-

3

4

-

-

-

5

1

Raga Matha Kokila (Matkokil)

1

-

2

-

-

-

-

3

-

4

5

-

1

TONI * TONES

 

C

#C

 

D

#D

 

E

 

F

#F

 

G

#G

 

A

#A

HB

 

C

Raga Mohanangi

1

-

-

2

3

-

-

4

-

5

-

-

1

Raga Jayakauns

1

-

-

2

-

3

4

-

-

-

5

-

1

Raga Kokil Pancham

1

-

-

2

-

3

-

4

5

-

-

-

1

Minor Pentatonic

1

-

-

2

-

3

-

4

-

-

5

-

1

Raga Nata

1

-

-

2

-

3

-

4

-

-

-

5

1

Raga Malkauns (Malakosh)

1

-

-

2

-

3

-

-

4

-

5

-

1

Raga Chandrakauns (kiravani)

1

-

-

2

-

3

-

-

4

-

-

5

1

Raga Chandrakauns (kafi)

1

-

-

2

-

3

-

-

-

4

5

-

1

Raga Chandrakauns
(sodobna * modern)

1

-

-

2

-

3

-

-

-

4

-

5

1

Raga Samudhra Priya

1

-

-

2

-

-

3

4

-

-

5

-

1

Raga Multani

1

-

-

2

-

-

3

4

-

-

-

5

1

Raga Harikauns

1

-

-

2

-

-

3

-

4

-

5

-

1

Raga Shailaja

1

-

-

2

-

-

-

3

4

-

5

-

1

Raga Zilaf

1

-

-

-

2

3

-

4

5

-

-

-

1

Raga Nagasvaravali

1

-

-

-

2

3

-

4

-

5

-

-

1

Raga Gambhiranata

1

-

-

-

2

3

-

4

-

-

-

5

1

Raga Girija

1

-

-

-

2

3

-

-

4

-

-

5

1

Raga Khamaji Durga

1

-

-

-

2

3

-

-

-

4

5

-

1

Raga Bhinna Shadja

1

-

-

-

2

3

-

-

-

4

-

5

1

                           

TONI * TONES

 

C

#

C

 

D

#

D

 

E

 

F

#

F

 

G

#

G

 

A

#

A

 

H*B

 

C

 

ŠESTTONSKI MODUSI * SIX-TONE MODES

Raga Suddha Mukhari

1

2

3

-

-

4

-

-

5

6

-

-

1

Raga Chandrajyoti

1

2

3

-

-

-

4

5

-

6

-

-

1

Honchoshi plagal form

1

2

-

3

-

4

5

-

-

-

6

-

1

Raga Suddha Simantini

1

2

-

3

-

4

-

5

6

-

-

-

1

Raga Gandharavam

1

2

-

3

-

4

-

5

-

-

6

-

1

Ritsu

1

2

-

3

-

4

-

-

5

-

6

-

1

Raga Vijayasri

1

2

-

3

-

-

4

5

-

-

-

6

1

Raga Bhavani

1

2

-

3

-

-

4

-

5

-

6

-

1

Raga Gurjari Todi

1

2

-

3

-

-

4

-

5

-

-

6

1

Raga Salagavarali

1

2

-

3

-

-

-

4

-

5

6

-

1

Perzijska * Persian

1

2

-

-

3

4

5

-

-

-

-

6

1

Raga Purna Pancama

1

2

-

-

3

4

-

5

6

-

-

-

1

Raga Kalavati

1

2

-

-

3

4

-

5

-

6

-

-

1

Raga Gaula

1

2

-

-

3

4

-

5

-

-

-

6

1

Raga Vasantabhairavi

1

2

-

-

3

4

-

-

5

-

6

-

1

Raga Lalita

1

2

-

-

3

4

-

-

5

-

-

6

1

Raga Rudra Pancama

1

2

-

-

3

4

-

-

-

5

6

-

1

Raga Vasanta

1

2

-

-

3

4

-

-

-

5

-

6

1

Raga Dhavalangam

1

2

-

-

3

-

4

5

6

-

-

-

1

Raga Mandari

1

2

-

-

3

-

4

5

-

-

-

6

1

Raga Hejjajji

1

2

-

-

3

-

4

-

5

6

-

-

1

Raga Hamsanandi

1

2

-

-

3

-

4

-

-

5

-

6

1

Raga Kalagada

1

2

-

-

3

-

-

4

5

6

-

-

1

Raga Bauli

1

2

-

-

3

-

-

4

5

-

-

6

1

Raga Malayamarutam

1

2

-

-

3

-

-

4

-

5

6

-

1

Raga Kalakanthi

1

2

-

-

-

3

-

4

5

6

-

-

1

Raga Phenadyuti

1

2

-

-

-

3

-

4

5

-

6

-

1

Raga Padi

1

2

-

-

-

3

-

4

5

-

-

6

1

Raga Rasavali

1

2

-

-

-

3

-

4

-

5

6

-

1

TONI * TONES

 

C

#

C

 

D

#

D

 

E

 

F

#

F

 

G

#

G

 

A

#

A

 

H*B

 

C

Raga Jivantika

1

2

-

-

-

3

-

4

-

5

-

6

1

Raga Suddha Bangala

1

-

2

3

-

4

-

5

-

6

-

-

1

Raga Sindhura Kafi

1

-

2

3

-

4

-

5

-

-

-

6

1

Raga Ghantana

1

-

2

3

-

4

-

-

5

-

-

6

1

Raga Bagesri

1

-

2

3

-

4

-

-

-

5

6

-

1

Raga Syamalam

1

-

2

3

-

-

4

5

6

-

-

-

1

Raga Vijayanagari

1

-

2

3

-

-

4

5

-

6

-

-

1

Raga Simharava (Sinharavam)

1

-

2

3

-

-

4

5

-

-

6

-

1

Raga Kaikavasi

1

-

2

3

-

-

4

5

-

-

-

6

1

Raga Ranjani

1

-

2

3

-

-

4

-

-

5

-

6

1

Raga Trimurti

1

-

2

3

-

-

-

4

5

-

6

-

1

Raga Manavi

1

-

2

3

-

-

-

4

-

5

6

-

1

Havajska * Hawaiian

1

-

2

3

-

-

-

4

-

5

-

6

1

Raga Dipak

1

-

2

-

3

4

5

6

-

-

-

-

1

Raga Siva Kambhoji

1

-

2

-

3

4

-

5

-

-

6

-

1

Raga Nalinakanti

1

-

2

-

3

4

-

5

-

-

-

6

1

Raga Sarasanana

1

-

2

-

3

4

-

-

5

-

-

6

1

Raga Rageshri

1

-

2

-

3

4

-

-

-

5

6

-

1

Raga Hamsa Vinodini

1

-

2

-

3

4

-

-

-

5

-

6

1

Raga Yamuna Kalyani

1

-

2

-

3

-

4

5

-

6

-

-

1

Raga Caturangini

1

-

2

-

3

-

4

5

-

-

-

6

1

Celotonska * Whole Tone

1

-

2

-

3

-

4

-

5

-

6

-

1

Eskimska šesttonska 2
Eskimo Hexatonic 2

1

-

2

-

3

-

4

-

5

-

-

6

1

Prometejeva * Prometheus

1

-

2

-

3

-

4

-

-

5

6

-

1

Raga Mruganandana

1

-

2

-

3

-

4

-

-

5

-

6

1

Raga Latika

1

-

2

-

3

-

-

4

5

-

-

6

1

Raga Kumud

1

-

2

-

3

-

-

4

-

5

-

6

1

Raga Navamanohari

1

-

2

-

-

3

-

4

5

-

6

-

1

Raga Bhinna Pancama

1

-

2

-

-

3

-

4

5

-

-

6

1

Pyongjo

1

-

2

-

-

3

-

4

-

5

6

-

1

Raga Nagagandhari

1

-

2

-

-

3

-

4

-

5

-

6

1

Raga Sarang

1

-

2

-

-

3

-

4

-

-

5

6

1

Raga Jaganmohanam

1

-

2

-

-

-

3

4

5

-

6

-

1

Raga Sarasvati

1

-

2

-

-

-

3

4

-

5

6

-

1

Raga Malarani

1

-

2

-

-

-

3

4

-

-

5

6

1

Raga Bhanumanjari

1

-

-

2

3

4

-

5

-

-

6

-

1

Raga Rasamanjari

1

-

-

2

3

-

4

5

-

-

-

6

1

Blues 1

1

-

-

2

-

3

4

5

-

-

6

-

1

Raga Gopikavasantam

1

-

-

2

-

3

-

4

5

-

6

-

1

Raga Takka

1

-

-

2

-

3

-

4

5

-

-

6

1

Raga Manohari

1

-

-

2

-

3

-

4

-

5

6

-

1

Raga Madhukauns
(šesttonska * hexatonic)

1

-

-

2

-

-

3

4

-

5

6

-

1

Raga Jivantini

1

-

-

2

-

-

3

4

-

-

5

6

1

Raga Saravati (Sharavati)

1

-

-

-

2

3

-

4

5

6

-

-

1

Raga Kamalamanohari

1

-

-

-

2

3

-

4

5

-

6

-

1

Raga Paraju

1

-

-

-

2

3

-

4

5

-

-

6

1

Raga Khamas

1

-

-

-

2

3

-

4

-

5

6

-

1

Raga Hari Nata

1

-

-

-

2

3

-

4

-

5

-

6

1

Raga Tilang

1

-

-

-

2

3

-

4

-

-

5

6

1

Raga Jyoti

1

-

-

-

2

-

3

4

5

-

6

-

1

Raga Vutari

1

-

-

-

2

-

3

4

-

5

6

-

1

Raga Vijayavasanta

1

-

-

-

2

-

3

4

-

-

5

6

1

TONI * TONES

 

C

#

C

 

D

#

D

 

E

 

F

#

F

 

G

#

G

 

A

#

A

 

H*B

 

C

 

SEDEMONSKI MODUSI * SEVEN-TONE MODES

Mela Ratnangi

1

2

3

-

-

4

-

5

6

-

7

-

1

Mela Ganamurti

1

2

3

-

-

4

-

5

6

-

-

7

1

Mela Vanaspati

1

2

3

-

-

4

-

5

-

6

7

-

1

Mela Manavati

1

2

3

-

-

4

-

5

-

6

-

7

1

Mela Tanarupi

1

2

3

-

-

4

-

5

-

-

6

7

1

Mela Salaga

1

2

3

-

-

-

4

5

6

7

-

-

1

Mela Jalarnava

1

2

3

-

-

-

4

5

6

-

7

-

1

Mela Jhalavarali

1

2

3

-

-

-

4

5

6

-

-

7

1

Mela Navanitam

1

2

3

-

-

-

4

5

-

6

7

-

1

Mela Pavani

1

2

3

-

-

-

4

5

-

6

-

7

1

Mela Raghupriya

1

2

3

-

-

-

4

5

-

-

6

7

1

Mela Senavati

1

2

-

3

-

4

-

5

6

7

-

-

1

Frigijski
Phrygian

1

2

-

3

-

4

-

5

6

-

7

-

1

Napolitanski mol
Neapolitan Minor

1

2

-

3

-

4

-

5

6

-

-

7

1

Mela Natakapriya

1

2

-

3

-

4

-

5

-

6

7

-

1

Napolitanski dur
Neapolitan Major

1

2

-

3

-

4

-

5

-

6

-

7

1

Mela Rupavati

1

2

-

3

-

4

-

5

-

-

6

7

1

Mela Gavambodhi

1

2

-

3

-

-

4

5

6

7

-

-

1

Mela Bhavapriya

1

2

-

3

-

-

4

5

6

-

7

-

1

Todi That

1

2

-

3

-

-

4

5

6

-

-

7

1

Mela Sadvidhamargini

1

2

-

3

-

-

4

5

-

6

7

-

1

Mela Suvarnangi

1

2

-

3

-

-

4

5

-

6

-

7

1

Mela Divyamani

1

2

-

3

-

-

4

5

-

-

6

7

1

Raga Lalita

1

2

-

-

3

4

5

-

6

-

-

7

1

Orientalski modus ali l.
Oriental

1

2

-

-

3

4

5

-

-

6

7

-

1

Mela Gayakapriya

1

2

-

-

3

4

-

5

6

7

-

-

1

Mela Vakulabharanam

1

2

-

-

3

4

-

5

6

-

7

-

1

Major Gypsy

1

2

-

-

3

4

-

5

6

-

-

7

1

Mela Chakravakam

1

2

-

-

3

4

-

5

-

6

7

-

1

Mela Suryakanta

1

2

-

-

3

4

-

5

-

6

-

7

1

Mela Hatakambari

1

2

-

-

3

4

-

5

-

-

6

7

1

TONI * TONES

 

C

#

C

 

D

#

D

 

E

 

F

#

F

 

G

#

G

 

A

#

A

 

H*B

 

C

Mela Dhavalambari

1

2

-

-

3

-

4

5

6

7

-

-

1

Mela Namanarayani

1

2

-

-

3

-

4

5

6

-

7

-

1

Mela Ramapriya

1

2

-

-

3

-

4

5

-

6

7

-

1

Marva That

1

2

-

-

3

-

4

5

-

6

-

7

1

Mela Visvambhari

1

2

-

-

3

-

4

5

-

-

6

7

1

Blues
(modificiran * modified)

1

-

2

3

-

4

5

6

-

-

7

-

1

Maqam Karcigar

1

-

2

3

-

4

5

-

-

6

7

-

1

Mela Jhankaradhvani

1

-

2

3

-

4

-

5

6

7

-

-

1

Eolski * Aeolian

1

-

2

3

-

4

-

5

6

-

7

-

1

Harmonski mol
Harmonic Minor

1

-

2

3

-

4

-

5

6

-

-

7

1

Dorski * Dorian

1

-

2

3

-

4

-

5

-

6

7

-

1

Melodični mol  (navzgor)
Melodic Minor (ascending)

1

-

2

3

-

4

-

5

-

6

-

7

1

Mela Varunapriya

1

-

2

3

-

4

-

5

-

-

6

7

1

Mela Sanmukhapriya

1

-

2

3

-

-

4

5

6

-

7

-

1

Minor Gypsy

1

-

2

3

-

-

4

5

6

-

-

7

1

Mela Hemavati

1

-

2

3

-

-

4

5

-

6

7

-

1

Mela Dharmavati

1

-

2

3

-

-

4

5

-

6

-

7

1

Mela Nitimati

1

-

2

3

-

-

4

5

-

-

6

7

1

Mela Mararanjani

1

-

2

-

3

4

-

5

6

7

-

-

1

Mela Carukesi

1

-

2

-

3

4

-

5

6

-

7

-

1

Harmonski mol
Harmonic Major

1

-

2

-

3

4

-

5

6

-

-

7

1

Miksolidijski
Mixolydian

1

-

2

-

3

4

-

5

-

6

7

-

1

Jonski * Ionian

1

-

2

-

3

4

-

5

-

6

-

7

1

Mela Naganandini

1

-

2

-

3

4

-

5

-

-

6

7

1

Raga Ragesri

1

-

2

-

3

4

-

-

-

5

6

7

1

Mela Kantamani

1

-

2

-

3

-

4

5

6

7

-

-

1

Mela Latangi

1

-

2

-

3

-

4

5

6

-

-

7

1

Lidijski * Lydian

1

-

2

-

3

-

4

5

-

6

-

7

1

                           

Mela Citrambari

1

-

2

-

3

-

4

5

-

-

6

7

1

Raga Sorati

1

-

2

-

-

3

-

4

-

5

6

7

1

Mela Yagapriya

1

-

-

2

3

4

-

5

6

7

-

-

1

Mela Ragavardhani

1

-

-

2

3

4

-

5

6

-

7

-

1

Mela Gangeyabhusani

1

-

-

2

3

4

-

5

6

-

-

7

1

Mela Vagadhisvari

1

-

-

2

3

4

-

5

-

6

7

-

1

Mela Sulini

1

-

-

2

3

4

-

5

-

6

-

7

1

Mela Calanata

1

-

-

2

3

4

-

5

-

-

6

7

1

Mela Sucaritra

1

-

-

2

3

-

4

5

6

7

-

-

1

Mela Jyotisvarupini

1

-

-

2

3

-

4

5

6

-

7

-

1

Mela Dhatuvardhani

1

-

-

2

3

-

4

5

6

-

-

7

1

Madžarski dur * Hungarian Major

1

-

-

2

3

-

4

5

-

6

7

-

1

Mela Kosalam

1

-

-

2

3

-

4

5

-

6

-

7

1

Mela Rasikapriya

1

-

-

2

3

-

4

5

-

-

6

7

1

Raga Madhuri

1

-

-

-

2

3

-

4

-

5

6

7

1

 

CELOZASLONSKI NAČIN

ODGOVORI

 

© Tjaša Ribizel
Stik: leon.stefanija@ff.uni-lj.si