Pojmovnik teorije glasbe

NOTA IN NOTACIJA - 2
  • Uvod v glasbeno notacijo
  • Ključ: VIOLINSKI
  • Ključ: BASOVSKI
  • Ključ: ALTOVSKI
  • Prepisovanje med ključi
  • Dvojni notni sistem
  • Tonski in poltonski postopi
  • Vadnica
  • Kviz

Tonske višine, predznaki in klaviatura

Predznaki

Predznaki so višaji, nižaji, dvojni višaji, dvojni nižaji in razvezaji v taktih, za razliko od predznakov, ki stojiji na začetku notnega črtovja in označujejo tonaliteto. Predznak vedno stoji pred posamezno noto in praviloma velja samo za tisti takt, v katerem je nota napisana. Predznak pred noto ima prednost pred tonalitetnimi predznaki (na začetku notnega črtovja): vedno je treba upoštevati predznak pred noto. Višaj zviša tonsko višino za pol tona, nižaj zniža tonsko višino za pol tona. Razvezaj "odveže" noto vseh drugih predznakov pred njim:

Dvojni višaj zviša tonsko višino za dva poltona, medtem ko jo dvojni nižaj zniža za dva poltona:

Klaviatura

Vsaka tipka na klaviaturi ima nekaj imen. Skoraj vse tipke imajo tri imena -- in v slovenščini je treba ton B brez nižaja brati kot "H"! --, razen tipke za ton gis/as (samo z dvema imenoma):

Interaktivna vaja

Z miško se sprehodi nad tipkami in opazuj ustrezna imena tonskih višin ter njihove enharmonske ekvivalente. Klikni tipko, da bi slišal tonsko višino:
Pozor: Obstajata dve splošni oznaki za oktavo. Ta, ki je uporabljena tu, označuje oktavo, ki se začne s tonom c1 in jo imenujemo "enočrtna oktava", označena kot "4. oktava".

Violinski ključ (ali g-ključ)

Zapomni si, prosim, imena not na notnem črtovju z violinskim ključem; drugo ime za violinski ključ je "g-ključ". Akronimi lahko pomagajo, da si laže zapomnimo imena not; na primer, samo praznine med črtami na notnem črtovju z violinskim ključem (od spodaj navzgor) si je mogoče zapomniti kot besedo "FACE" (angleška beseda za "obraz"), imena tonov na črti (toni: E, G, H, D, F) pa kot frazo "Eva Govori: Hočem Dva Flomastra":
Pod ali nad notno črtovje posebej dodani notni črtici -- pomožni črtici (ali črti) -- stojita tako, kot bi risali še eno črto pod/nad zadnjo črto notnega črtovja:

C1

Basovski ključ (ali f-ključ)

Zapomni si, prosim, imena not na notnem črtovju z basovskim ključem; drugo ime za basovski ključ je "f-ključ". Akronimi lahko pomagajo, da si laže zapomnimo imena not; na primer, samo praznine med črtami na notnem črtovju z basovim ključem (od spodaj navzgor: A, C, E, G) si je mogoče zapomniti kot "Ajda Cuka Evo Grom", imena tonov na črti (toni: G, H, D, F, A) pa kot frazo "Grmimo, Hitimo Domov - Fino, A":
Še posebej bodi pozorna/pozoren na mesto tona c1, ki je na prvi pomožni črtici zgoraj:

Altovski ključ (eden od c-ključev)

Zapomni si, prosim, imena not na notnem črtovju z altovskim ključem; drugo ime za altovski ključ je "c-ključ" - obstaja nekaj c-ključev, zato je treba ob oznaki "c-ključ" vedno povedati, za kateri ključ gre. Obstajajo še: baritonski, tenorski, mezzosopranski in sopranski c-ključi. Altovski ključ je takšen:
Posebej si zapomni ton c1 v altovskem ključu:

Prepisovanje glasbe iz enega v drug ključ

Ker se glasbo piše ustrezno posameznemu glasbilu, je pogosto treba prepisati note iz enega ključa v drugega. Da bi to znali, moramo poznati razmerja med ključi. V interaktivni vaji spodaj so predstavljena razmerja med tremi najbolj pogostimi ključi: violinskim, basovskim in altovskim. Posebna pozornost velja notam okoli tona c1 in njihovemu zapisu v teh treh ključih
Včasih je mogoče prepisovanje med ključi znotraj ISTE OKTAVE. V naslednjem primeru je melodija v altovskem ključu prepisana v violinskega:
Ista melodija, notirana v isti oktavi:
Večinoma pa je treba glasbo transponirati za eno ali več oktav, notirati jih je treba oktavo više ali niže od izvirnika. Melodija iz zadnjega primera je spodaj zapisana oktavo niže v basovski ključ:

Dvojni notni sistem (violinski in basovski ključ povezana)

Dvojni notni sistem ("klavirski sistem") ima z akolado povezani notni črtovju: v spodnjem stoji na začetku basovski ključ, v zgornjem violinski. Posebej si zapomni položaj note c1 v obeh notnih sistemih:

Obe noti označujeta ton c1

Interaktivna vaja

Z miško se sprehodi nad tipkovnico in/ali notnim črtovjem spodaj, da se prikažejo toni na notnem črtovju in njihovi enharmonski ekvivalenti:

Diatonični celotonski in poltonski postopi

"Diatonični" postop je postopno gibanje iz praznine na sosednjo črto (ali obrnjeno) v notnem črtovju navzgor ali navzdol. Če je poltonski postop najmanjša razdalja med dvema notama tradicionalne zahodne glasbe, je celotonski postop sestavljen iz dveh poltonskih.

Brez uporabe predznakov: edina diatonska poltonska postopa na notnem črtovju sta med toni e-f in h-c:



Da bi naredili diatonske poltonske postope, bi potrebovali predznake. Na primer:



Diatonični celotonski postop je postopno gibanje od črte na sosednjo praznino (ali obrnjeno) navzgor ali navzdol v razdalji dveh poltonskih postopov. Ali postop šteje enega ali dva poltonska postopa, je mogoče najlepše videti na klaviaturi. Na notnem črtovju brez predznakov je največ diatoničnih postopov celotonskih:


Če bi naredili diatonske celotonske postope na notah e, f, h in c, bi potrebovali predznake:


"Kromatični" postop je postop, ki vključuje ista imena not, ki so zvišane ali znižane. Z drugimi besedami, kromatični postop pelje iz ene note na črti ali v praznini notnega črtovja k drugi noti na isti črti ali praznini v notnem črtovju. Kromatični postop torej vedno vključuje predznake.

Primer kriomatičnega poltonskega postopa:




Kromatični celotonski postop prav tako vključuje note z istim imenom, le da je tu razlika med njima za dva poltona. Primer kromatičnega celotonskega postopa:



 

Interaktivna vaja

Z miško se sprehodi po notnem črtovju, da bi videl/a diatonske in kromatične celotonske in poltonske postope navzgor in navzdol:

© Rok Čančer

 

CELOZASLONSKI NAČIN

ODGOVORI

© Tjaša Ribizel

© Nico Schüler
Stik: leon.stefanija@ff.uni-lj.si