Pojmovnik teorije glasbe

TON - 2
  • Ton in frekvence
  • Zadeni ton!
  • Slišno polje
  • Trajanje tona
  • Dinamika
  • Barva
  • Artikulacija
  • Povzetek
  • Vadnica
  • Kviz

TON JE ZVOK, KI IMA TOČNO DOLOČENO VIŠINO — TONSKO VIšINO.

TONSKA VIšINA: merimo jo s frekvencami (Hz: hertz, po Heinrichu Hertzu, ki je opredelil elektromagnetno valovanje), tj. številom nihajev v določenem času.
Na primer: KOMORNI TON, ton A1, po katerem se uglašujejo inštrumenti v orkestru, ima od leta 1885, ko je konferenca na Dunaju potrdila predlog Francoske akademije znanosti iz leta 1859, vrednost 435 HZ. Frekvenco 440 Hz so za komorni A uradno potrdili leta 1953 v Londonu.

Frekvence posameznih tonov, ki jih glasbeniki razvrščajo v OKTAVNE REGISTRE ali sosledja 11 poltonov, so naslednje:

Frekvence (enako) temperirane uglasitve v slišnem polju

REGISTER:
subkontra- oktava
kontra oktava
velika oktava
mala oktava
enočrtna oktava
dvočrtna oktava
tričrtna oktava
štiričrtna oktava
petčrtna oktava
   
evropske kratice
C2-H2
C1-H1
C-H
c-h
c1-h1 (ali c'-h')
c2-h2
c3-c3
c4-h4
c5-h5
   
ameriške kratice
C0
C1
C2
C3
C4
C5
C6
C7
C8
   
IME TONA
 
z belo barvo so označeni toni na klavirju
   

C

16.352

32.703

65.406

130.813

261.626

523.251

1046.502

2093.005

4186.009

8372.018

16744.036

Cis / Des

17.324

34.648

69.296

138.591

277.183

554.365

1108.731

2217.461

4434.922

8869.844

17739.688

D

18.354

36.708

73.416

146.832

293.665

587.330

1174.659

2349.318

4698.636

9397.273

18794.545

Dis / Es

19.445

38.891

77.782

155.563

311.127

622.254

1244.508

2489.016

4978.032

9956.063

19912.127

E

20.602

41.203

82.407

164.814

329.628

659.255

1318.510

2637.020

5274.041

10548.082

-

F

21.827

43.654

87.307

174.614

349.228

698.456

1396.913

2793.826

5587.652

11175.303

-

Fis / Ges

23.125

46.249

92.499

184.997

369.994

739.989

1479.978

2959.955

5919.911

11839.822

-

G

24.500

48.999

97.999

195.998

391.995

783.991

1567.982

3135.963

6271.927

12543.854

-

Gis / As

25.957

51.913

103.826

207.652

415.305

830.609

1661.219

3322.438

6644.875

13289.750

-

G

27.500

55.000

110.000

220.000

440.000

880.000

1760.000

3520.000

7040.000

14080.000

-

Ais / B

29.135

58.270

116.541

233.082

466.164

932.328

1864.655

3729.310

7458.620

14917.240

-

H

30.868

61.735

123.471

246.942

493.883

987.767

1975.533

3951.066

7902.133

15804.266

-

© Leon Stefanija
Lahko samo s poslušanjem najdeš prave tone?
S puščicami za levo in desno na računalniški tipkovnici pravilno vodi tone, ki prihajajo od spodaj do njihovih imen na vrhu slike.
Človeško uho je najbolj dovzetno za zvok pri frekvencah med 20 do 20.000 kHz (prag slišnosti). Območje zaznavanja ali SLIŠNO POLJE zvoka ima naslednjo akustično podobo:
Polje slišnosti * Audible space
Vir * Quoted from: Charles Taylor (with Murray Campbel): 'Sound', Grove Music Online ed. L. Macy (Accessed [15.3.2008]), <http://www.grovemusic.com>
 

TRAJANJE
(mera: časovna enota / notna vrednost)

Vsak ton ima omejeno trajanje. Najbolj pogoste glasbene mere za trajanje tona so NOTNE VREDNOSTI:

KRATKE RITMIČNE VREDNOSTI< < > > DOLGE NOTNE VREDNOSTI

šTIRIINšESTDESE-
TINKA

DVAINTRIDESETINKA

šESTNAJSTINKA

OSMINKA

ČETRTINKA
POLOVINKA
CELINKA

y
x
e
q
h
w

VSAKA NOTNA VREDNOST IMA TUDI SVOJO TIšINO: PAVZO
šestnajsttinska pavza
osminska pavza
cetrtinska pavza
polovinska pavza
celinska pavza
© Leon Stefanija
Poleg tonske višine so glasbeniki pozorni še na naslednje lastnosti (parametre) tona:

MOČ, GLASNOST (DINAMIKA)
(mera: decibel / fon - dB / f)

Glasbo izvajamo tiho, srednje glasno, zelo naglas ... Glasbeniki uporabljajo za označevanje tega, kako močno zveni ton, opisne izraze v italijanščini, kot so: al niente ('v nič'), crescendo ('postopno glasneje'), decrescendo ali diminuendo ('postopoma tišje ali manj glasno'), perdendo ali perdendosi ('izgubljajoč zvok'), morendo ('umirajoč zvok'), sotto voce ('pod glasom') ipd.

Ponavadi pa si pomagajo z nekaj osnovnimi izrazi za DINAMIKO, ki so predstavljeni v tabeli spodaj.

POSTOPNA DINAMIKA
NENADNE SPREMEMBE
OKRAJšANO
ppppp
ali
pppp
ppp
pp
p
mp / mf
f
ff
fff
ffff
ali
fffff
sfz
sfp
ITALIJANSKO
pianissimo quanto possibile
pian(o) pianissimo
pianissimo
piano
mezzopiano / mezzoforte
forte
fortissimo
forte fortissimo
forte quanto possibile
sforzando
ali
sforzato
sforzando piano
SLOVENSKO
kolikor mogoče tiho zelo zelo tiho
zelo tiho
quiet
srednje tiho/glasno
loud
zelo glasno
zelo zelo tiho kolikor mogoče na glas
naenkrat glasno
naenkrat glasno in takoj tiho
© Leon Stefanija

ZVEN ali BARVA (TIMBRE)
(mera: računanje frekvenc posameznega tona za posamezno glasbilo)

Zakaj nezgrešljivo prepoznamo glas znanega človeka, tudi če govori tiho, kriči ali pa šepeta? Vsak človek - in vsako glasbilo - ima svoje značilnosti glasu, ki jih je mogoče odkrivati na podoben način, kot prstne odtise: ni dveh ljudi, ki bi imeli povsem iste značilnosti zvena v glasu, ISTE FORMANTE.

Enako je z glasbili: različne lastnosti (strukture materialov) in okoliščine izpostavljajo določene tone HARMONSKEGA SPEKTRA z različnimi poudarki, čeprav gre za isto tonsko višino ...

© Leon Stefanija

NAČIN VZBUJANJA ZVOKA (ARTIKULACIJA)
(mera: približki za način izvajanja in povezovanja tonov).

Skladatelji so skozi stoletja vedno bolj opredeljevali, kako naj izvajalec vzbudi posamezen ton in kako naj zaigra kako zvezo tonov. Zlasti od začetka 20. stoletja so nekateri notni zapisi vedno bolj zahtevni - vsebujejo vedno več navodil in oznak za izvedbo. Najbolj pogosti artikulacijski napotki so, na primer, staccato (it. 'razmejeno', 'ločeno'; označi se s pikico nad noto, ki jo je treba izvesti odrezavo), legato (it. 'po/vezano'; označi se z lokom med prvo in zadnjo noto in med katerima je treba vse note igrati vezano), in portato (nošeno; označi se kot staccato in legato sočasno).

© Leon Stefanija
STRNJEN POGLED NA LASTNOSTI TONA
Ko se z miško sprehodiš nad elektronsko sliko tona, se bodo odprle lastnosti tona z razlagami.
© Leon Stefanija

© Rok Čančer

CELOZASLONSKI NAČIN

ODGOVORI

© Tjaša Ribizel

Stik: leon.stefanija@ff.uni-lj.si