Pojmovnik teorije glasbe

TRANSPOZICIJA - 2
  • Transpozicija intervalov melodije
  • Opredelitev
Glasbeniki pogosto dobijo note v določeni tonaliteti in jih morajo izvajati v drugi. To pomeni, da morajo razmerja med intervali ostati ista, tonaliteta pa se spremeni: note spremenijo svoja mesta v notnem črtovju za določen interval. Zapis se transponira. Poglejmo si naslednji primer:
1. primer - izvirna melodija:

1. primer - transponirana melodična linija za Č4 navzgor:
Medtem ko se je mogoče osredotočiti na interval transpozicije in vsako noto posebej prestaviti za ta interval navzdol ali navzgor (kot v primeru zgoraj), je veliko laže razmišljati o dani melodiji v drugi tonaliteti. Na primer, transponirana melodična linija iz prvega primera je v F-duru, ker je bila izvirna melodija v C-duru: Č4 nad C(-durom) je F(-dur). Transponiramo torej lahko z ustrezno tonaliteto, namesto z uporabo predznakov:

Če izvirna melodija nima dodatnih predznakov (razen tistih, ki so značilne za določeno tonaliteto, v kateri je napisana), moramo določiti samo novo tonaliteto, pripisati črtovju predznake in transponirati vsako noto po generičnem intervalu.

Če pa izvirna melodija ima dodatne akcidence, kot v naslednjem primeru, moramo opredeliti novo tonaliteto, transponirati vsako noto za generični interval IN ŠE transponirati vse note s predznaki za specifični interval:

2. primer - izvirna melodija

To melodijo bomo transponirali za m3 navzgor. Ker ima izvirna melodija molov tonski spol, bo tonaliteta iz a(-mola) morala priti v c(-mol). Transponirana melodija za m3 navzgor je torej v c-molu, ki ima tri nižaje. Pri transpoziciji moramo posebej paziti na dvakratni nastop tona gis, ki je vodilni ton v a-molu. Če lahko druge note transponiramo za generično terco, moramo biti pozorni na ton gis in ga transponirati za specifično - m3 - navzgor:
TRANSPOZICIJA JE spreminjanje kompozicije, ali njenih delov, za določen interval navzgor ali navzdol, na primer iz C na D ali iz H v A (dur ali mol).

Transpozicija je pomembna za veliko glasbenikov, ker obstaja kar nekaj glasbil, ki zahtevajo znanje transpozicije. Ta glasbila se imenujejo transponirajoča glasbila: to so glasbila, ki zvenijo niže ali više od notirane tonske višine, razen če gre za interval oktave (kot pri kontrabasu ali piccolo flavti). Namen transpozicije je omogočiti, da ostane izvedba zapisa enaka za vsa glasbila iste družine glasbil, ne glede na uglasitev (velikost) glasbila. Transponirajoča glasbila sodijo večinoma v družine pihal in trobil. Navada transponiranja izhaja izpred časa iznajdbe ventilov, ko so ta glasbila lahko proizvajala samo tonske višine harmonskega niza in je bilo potrebnih več glasbil iste družine za izvedbo skladbe, ki je vsebovala različne tonalitete, na primer rogovi v D ali trobente v D.

Transponirajoča glasbila so:

Na B (visoko) — zveni m7 više od zapisanega
Piccolo trobenta (tudi v A)
Soprillo (sopranissimo saksofon)

Na As (visoko) — zveni m6 više od zapisanega
piccolo klarinet

Na Es (visoko) — zveni m3 više od zapisanega
sopranski klarinet
Sopranino saksofon

Na D (visoko) — zveni v2 više od zapisanega
sopranski klarinet v D
D-trobenta (uglašena tudi na Es)

Na B — zveni v2 niže od zapisanega
sopranski klarinet
sopranski saksofon
tenorska Wagnerjeva tuba (nova notacija)
trobenta
kornet
krilni rog
basovski klarinet

Na A — zveni m3 niže od zapisanega
Oboe d'amore
sopranski klarinet
basetni klarinet
trobenta v A

Na g — zveni č4 niže od zapisanega
altovska flavta
sopranski klarinet v G

Na f — zveni č5 niže od zapisanega
angleški rog
rog
basovska Wagnerjeva tuba
basetni rog
altovski saksofon

Na Es — zveni v6 niže od zapisanega
altovski klarinet
altovski saksofon
tenorski rog

Na B (nizko) — zveni č8+v2 niže od zapisanega
basovski klarinet
tenorski saksofon
baritonski rog pisan, v violinskem ključu
tenorski trombon, pisan v violinskem ključu
tenorska Wagnerjeva tuba (stara notacija)

Na A (nizko) — zveni č8+m3 niže od zapisanega
basovski klarinet

Na G (nizko) — zveni č8+č4 niže od zapisanega
kontraaltovska flavta

Na F (nizko) — zveni č8+č5 niže od zapisanega
basovska Wagnerjeva tuba (stara notacija)

Na ES (nizko) — zveni č8+v6 niže od zapisanega
kontraaltovski klarinet
baritonski saksofon
Es tuba, pisana v violinskem ključu

Na (kontra)B (zelo nizko) — zveni dve č8+v2 niže od zapisanega
tuba, pisana v violinskem ključu
kontrabasovski klarinet
bas saksofon

Na (kontra) G (zelo nizko) — zveni dve č8+č4 niže od zapisanega
subkontra flavta

Na (kontra) Es (zelo nizko) — zveni dve č8+v6 niže od zapisanega
oktokontraaltovski klarinet
kontrabasovski saksofon

Na (subkontra) B (zelo nizko) — zveni tri č8+v2 niže od zapisanega
oktokontrabasovski klarinet
subkontrabasovski saksofon

Povzel / Compiled by: Leon Stefanija
- Oxford Music Online
- http://en.wikipedia.org/wiki/Transposing_instrument

© Nico Schüler
Stik: leon.stefanija@ff.uni-lj.si