Spoštovani!

Pojmovnik teorije glasbe je zasnovan kot dvojezično (slovensko-angleško) gradivo, ki želi pomagati pri pouku teorije glasbe. S spleta je dostopno na naslovu http://muzikologija.ff.uni-lj.si/ptg ali pa, če ste si na računalnik naložili celotno gradivo, z začetne strani "intex.html". Povezave so na namizni inačici Pojmovnika teorije glasbe omejene samo prek prve strani, od koder je treba dostopati do želene strani z razlagami na zavihkih "Za večje in velike", "Povezave" in "VADNICE", medtem ko so povezave med seboj v zavihku "ZA NAJMLAJŠE" (samo za ta zavihek) dostopne na vsaki strani izbranega pojma. Za tehnično pomoč se lahko obrnete po e-pošti na urednika, ki bosta odgovorila najkasneje v 24 urah: leon.stefanija@ff.uni-lj.si ali nico.schuler@txstate.edu.

Ker je področje teorije glasbe - sicer ena najstarejših znanstvenih disciplin v znanostih Zahoda - vsebinsko sklenjena veja védenja o glasbi, a je v veljavnem učnem načrtu za osnovno šolo razdeljena drugače, kot je v tem Pojmovniku, sledi nekaj predlogov za uporabo.

Zavedajoč se težavnega položaja teorije glasbe v šolstvu, ki zaradi narave predmeta nikoli ni bila v ospredju pedagoškega raziskovanja in ne zanimanja mladih, je pojmovnik zasnovan kot skupek opredelitev glavnih glasbenoteoretskih pojmov s (upamo) miselno privlačnimi ponazoritvami. "Elektronsko srce" pojmovnika so Vadnice, ki so — kot pojmovnik v celoti — uporabne tako v osnovni kot v srednji šoli, deloma tudi na visokošolski stopnji. Seveda je to lahko problematično, zlasti s stališča specifične metodike in didaktičnih uzanc. Upamo pa, da bodo gradiva dobrodošla izjema v obstoječem razmejevanju pouka glasbe na osnovnošolsko stopnjo, nižje glasbeno šolstvo, srednje umetniške šole in akademsko raven, ki je nujna v siceršnjem ostrem razmejevanju, ki ga zahteva sodobnost tako rekoč na vsakem koraku. Na prvem mestu je tako treba poudariti, da je Pojmovnik teorije glasbe naravnan predvsem k tistim učencem, ki kažejo več zanimanja za glasbo in so sposobni samostojnejšega, predvsem aktivnejšega spoznavanja sicer v osnovi suhoparnih osnov teorije glasbe. Naslednji trije predlogi se zdijo smiselni:

1. Pri opredelitvah so v ospredju: besede. Ker je treba pri mladih priti do razlage teoretskih osnov skozi praktične primere in dejavnosti, do katerih pedagogi prihajajo na različne načine, z različnimi pričakovanji in željami, je pri Pojmovniku, ki si prizadeva samo ilustrirati glasbenoteoretske postavke na enega od možnih načinov, priporočljivo najprej začeti z ilustracijami in prikazi na koncu strani in potem vključiti definicije, v kolikor se zdi seveda sploh potrebno vključiti definicije. Za mlajše je vsekakor smiselno definicije preskočiti in se osredotočiti na prikaz aplikacij spodaj. Tako kot so ilustracije samo ena od možnosti prikazovanja pojma, so tudi kvizi in posamezne dejavnosti samo ena od možnosti prikazovanja značilnosti pojmov: definicije so dane kot smerokaz za razumevanje obravnavanega pojma, ki je, upava, ponazorjen na osnovni ravni že z aplikacijami in multimedijskimi dodatki. Zato še enkrat vabiva k sodelovanju s konkretnimi željami po drugih in drugačnih ponazoritvah pojmov, sestavljankah in kvizih, ki bi prišli prav pri pouku prav Vam, verjetno pa še komu. V tem pogledu Pojmovnik nikakor ni učbeniško didaktično zasnovan, temveč samo ponuja možnost premisleka o osnovnih značilostih glasbenega stavka.

2. Ker namen Pojmovnika z metodološkega stališča ni namenjen podajanju glasbenoteoretskih pojmov pri pouku glasbe v enem samem razredu osnovne šole, temveč ponuja pedagogu in učencu možnost povezovanja pojmov s področja teorije glasbe (povezave do drugih pojmov so vseskozi aktivne), je smiselno navezovati in kombinirati ilustracije in gradiva v skladu s potrebami v danih okoliščinah. V tem oziru je Pojmovnik najbolje uporabljati kot stimulacijo za učence, ki izkazujejo večje zanimanje za glasbeni jezik: naj bolj zainteresirani učenci sami raziskujejo spletišče z gradivom, medtem ko se lahko drugi ukvarjajo z drugimi dejavnostmi.

3. Vse dejavnosti, vezane na pedagoški proces, se iztekajo v vrednotenje. Tudi v Pojmovniku so vključene prvine vrednotenja uporabnikovega znanja: v kvizih, posameznih dejavnostih na slikah in v vadnicah za teorijo glasbe. Toda Pojmovnik ni namenjen ocenjevanju znanja, ki bi pedagogom glasbe olajšal to težavno delo. Nasprotno, Pojmovnik je naravnan k posredovanju vrednot sistematičnega ukvarjanja s teorijo glasbe. Da je to pomemben del kulture nakazuje že različnost glasb sveta, ki temeljijo na različnih miselnih in bivanjskih tradicijah. Te imajo različna teoretska ozadja, ki jih je vredno poznati, če želimo boljše razumeti svet okoli sebe. Namen Pojmovnika tako ni le omogočiti, da učeči se "začutiti", kaj neki pojav v glasbi pomeni, temveč ponuditi roko, da se razumsko osredotoči nanj kot na vrednoto, iz katere črpa bogata glasbena tradicija Zahoda. S tega gledišča je Pojmovnik pripomoček sistematiziranja vsebin, ki so se v tu ponujeni obliki razvijale in spreminjale skozi nekaj zadnjih stoletij: razumsk podajanje snovi, ki se spreminja skozi čas, je idealnotipska tvorba in jo je kot tako vedno smiselno dopolnjevati z lastnimi izkušnjami.

Zato vabiva pedagoge in učence k pisanju predlogov, ki bi z lastnimi izkušnjami ponudili več koristnih podrobnosti, kot jih trenutno obstaja na tem mestu, naj nama svoje želje in predloge pošljejo bodisi po elektronski pošti (samo kliknite na ime spodaj).

Z najlepšimi željami!

Leon Stefanija in Nico Schüler, poleti 2008