Skip to content

1. stopnja: Muzikologija

Naslov in vrsta študijskega programa ter smeri

Prvostopenjski študijski program Muzikologija

Trajanje programa

Tri leta (šest semestrov).

Obseg ECTS točk

180

Strokovni naslov

Po uspešno opravljenih študijskih obveznostih pridobi diplomantka oz. diplomant študijskega programa strokovni naslov: diplomirani muzikolog (UN) / diplomirana muzikologinja (UN), skrajšano dipl. muz. (UN).

Temeljni cilji programa

Namen študija je bodočemu diplomantu posredovati obseg znanj, ki velja v mednarodnem okviru kot temeljno znanje na področju muzikologije. Ta obsegajo slušno zaznavanje in analitično prepoznavanje glasbenih elementov ter struktur, razumevanje glasbe kot zgodovinskega pojava, vpetega v sočasni politični in kulturni položaj, vpogled v glasbo kot univerzalni kulturni fenomen, ki se odraža v ustvarjalnosti različnih zvrsti in družbenih funkcij, ter končno: poznavanje temeljnih vprašanj sistematične muzikologije, ki glasbene pojave opazuje s sociološkega, estetskega, psihološkega in drugih vidikov ter poskuša s tem odkrivati univerzalne zakonitosti glasbene umetnosti. To znanje mu omogoča analizo in vrednotenje glasbenih del, uvrščanje le-teh v njihov zgodovinski kontekst ter zmožnost upoštevanja vpetosti glasbe v družbeno in duhovno okolje časa.

Cilj programa je vzgoja diplomantov, ki bodo lahko opravljali manj zahtevne naloge na področju glasbene kulture, oz. v ustanovah, ki se ukvarjajo z ustvarjanjem, poustvarjanjem in posredovanjem glasbe, v medijskih hišah in na raziskovalnem področju. S pridobljenim temeljnim znanjem bodo dragoceni in usposobljeni sodelavci, ki bodo lahko samostojno reševali manj zahtevne naloge ali pa, kot člani večjih delovnih skupin, uspešno sodelovali pri reševanju zahtevnejših strokovnih in znanstvenih vprašanj.

Kompetence

Splošne kompetence

  • Odprtost za drugačnost in pluralnost;
  • zgodovinsko zavedanje;
  • sposobnost za sistematično, logično, premišljeno in utemeljeno izbiranje velikih količin podatkov;
  • sposobnost za kritično sprejemanje in oblikovanje mnenj;
  • pripravljenost za ustvarjalno uporabo novih tehnologij in medijev;
  • sposobnost za ustno in pisno izražanje in sporočanje;
  • jezikovna kultura;
  • znanje tujih jezikov.

Predmetno specifične kompetence

  • Temeljno poznavanje zgodovine, teorije in recepcije glasbe v njenem kulturnem kontekstu;
  • temeljno poznavanje preddoločenosti glasbe z njenim duhovnim, socialnim in psihološkim kontekstom;
  • sposobnost branja notnih zapisov različnih obdobij;
  • sposobnost analitičnega opazovanja glasbe;
  • sposobnost osnovnega kritičnega vrednotenja glasbe;
  • sposobnost kritičnega opazovanja družbene vloge glasbe;
  • sposobnost ubesedovanja in posredovanja enostavnejših z glasbo povezanih vsebin;
  • poznavanje tehnik urejanja strokovnih glasbenih izdaj;
  • poznavanje tehnik zapisovanja zvoka in slike.

Pogoji za vpis

Pogoji za vpis na študijski program so določeni v skladu s členoma 38 in 38b Zakona o visokem šolstvu ter 115. členom Statuta Univerze v Ljubljani. V študijski program se lahko vpiše:

  • a) kdor je uspešno opravil maturo,
  • b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz maturitetnega predmeta glasba. Če je kandidat ta predmet že opravljal pri poklicni maturi pa iz kateregakoli maturitetnega predmeta, ki ga ni že opravil pri poklicni maturi.
  • c) kdor je pred 1.6.1995 uspešno dokončal katerikoli štiriletni srednješolski program ter
  • d) kdor je uspešno opravil enakovredno izobraževanje v tujini.

Predvideno število vpisnih mest je 30 za redni študij in 5 za izredni študij.

Če je sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo

  • kandidati iz točke a) izbrani glede na:
    • splošni uspeh pri maturi (60%),
    • splošni učni uspeh v 3. in 4. letniku (30%) in
    • uspeh pri enem od maturitetnih predmetov: glasba, zgodovina ali drugi tuji jezik (10%).
  • kandidati iz točke b) izbrani glede na:
    • splošni uspeh pri pokicni maturi (60%),
    • splošni učni uspeh v 3. in 4. letniku (30%) in
    • uspeh pri maturitetnem predmetu (10%).
  • kandidati iz točke c) izbrani glede na:
    • splošni uspeh pri zaključnem izpitu (60%),
    • splošni učni uspeh v 3. in 4. letniku (40%).

Glede na obliko srednje?olskega izobraževanja bodo v primeru omejitve vpisa po opisanih kriterijih izbrani tudi kandidati, ki so zaključili enakovredno izobraževanje v tujini.

Natančna določila so vsako leto objavljena v Razpisu za vpis, ki ga pripravi Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

Merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program

Filozofska fakulteta kandidatom in kandidatkam lahko prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetnospecifičnim kompetencam, določenim s posameznim študijskim programom. Priznava se znanje, usposobljenost ali zmožnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem. Pri priznavanju se:

  • upoštevajo spričevala in druge listine (priznavanje “netipičnih spričeval”, portfolijo, listine o končanih tečajih in drugih oblikah izobraževanja),
  • ocenjujejo izdelki, storitve, objave in druga avtorska dela študentov (možnost opravljanja študijskih obveznosti – npr. izpitov, kolokvijev ipd. – z ocenjevanjem izdelkov, npr. projektov, izumov, patentov, ki jih je študent izdelal pred vpisom),
  • ocenjuje znanje, ki si ga je študent pridobil s samoizobraževanjem ali z izkustvenim učenjem (možnost opravljanja študijskih obveznosti – npr. izpitov, kolokvijev ipd. – brez udele?be na predavanjih, vajah, seminarjih),
  • upoštevajo ustrezne delovne izkušnje (npr. priznavanje praktičnega usposabljanja in drugih učnih enot progama, ki temeljijo na delovni praksi in izkušnjah).

Priznano znanje, usposobljenost ali zmožnosti se lahko upoštevajo kot pogoj za vpis, kot merilo za izbiro ob omejitvi vpisa ali kot opravljena študijska obveznost. Če se znanje, usposobljenost ali zmožnost prizna kot opravljena študijska obveznost, jo je treba ovrednotiti po merilih za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS. Na podlagi meril za priznavanje Filozofska fakulteta prek ustaljenega postopka obravnava individualne dokumentirane vloge študentov v skladu z določbami statuta in Pravil Filozofske fakultete. Vloga oddana na študentski referat se posreduje v mnenje ustreznemu oddelku oz. kooordinaciji interdisciplinarnega študijskega programa. (Po vsebinski plati ustrezni strokovni organ odloča o ustreznosti listin, oziroma o postopku formaliziranja neformalne izobrazbe in praktičnih izkušenj.) Odločitev na predlog oddelka poda Odbor za študentska vprašanja.

Pogoji za napredovanje po programu

Pogoji za napredovanje

Pogoji za napredovanje po študijskem programu so usklajeni s 151. členom Statuta Univerze v Ljubljani:

  • Za napredovanje v drugi letnik univerzitetnega enopredmetnega študijskega programa Muzikologija mora študent opraviti študijske obveznosti za 1. letnik v tolikšnem obsegu, da dosežejo 90 odstotkov KT, predpisanih s predmetnikom (54 od 60 KT)
  • Za napredovanje v tretji letnik univerzitetnega enopredmetnega študijskega programa Muzikologija mora študent opraviti študijske obveznosti za 2. letnik v tolikšnem obsegu, da doseže 90 odstotkov KT, predpisanih s predmetnikom (54 od 60 KT) 2. letnika, kar skupaj s celotnimi obveznostmi 1. letnika (60 KT) pomeni zbranih 114 KT.
  • V primeru izjemnih okoliščin (določenih v Statutu UL, 153. člen) pa se lahko na podlagi rešene prošnje vpišejo v višji letnik tudi tisti študentje, ki so opravili 85 odstotkov obveznosti  (torej dosegli 51  KT). O tem vpisu odloča Odbor za študentska vprašanja in usmerjanje, pri čemer lahko oddelek poda posvetovalno mnenje. 
  • Manjkajoče  obveznosti morajo biti opravljene do vpisa v naslednji, višji letnik.  

Pogoji za ponavljanje letnika

V skladu s 152. členom Statuta Univerze v Ljubljani ima študent, ki ni opravil vseh študijskih obveznosti za vpis v višji letnik, določenih s študijskim programom, možnost, da v času študija enkrat ponavlja letnik, če izpolnjuje s študijskim programom določene pogoje za ponavljanje. Pogoj za ponavljanje letnika v okviru študijskega programa Muzikologija so opravljene študijske obveznosti v skupnem obsegu 15 KT (25% skupnega števila KT za posamezni letnik).

Pogoji za podaljševanje statusa študenta so določeni s 238. členom, pogoji za mirovanje statusa študenta pa z 240. členom Statuta Univerze v Ljubljani.

Študentom glede usmerjanja v različne smeri študija, izbire posameznih izbirnih predmetov in drugih vprašanj, povezanih s študijem, v okviru govorilnih ur svetujejo sodelavci Oddelka za muzikologijo in drugih oddelkov Filozofske fakultete.

Pogoji za dokončanje programa

Pogoji za dokončanje študijskega programa so usklajeni s členi 159 do 162 Statuta Univerze v Ljubljani in Diplomskim redom Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Za dokončanje študijskega programa mora študent v celoti opraviti študijske obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi učnimi načrti, v skupnem obsegu 180 KT. V zadnjem letniku študija opravi študent diplomski izpit.

Določbe o prehodih med programi

Prehajanje med različnimi študijskimi programi je opredeljeno v skladu s Statutom Univerze v Ljubljani (členi 181 do 189) in Merili za prehode med študijskimi programi. Prehod na prvostopenjski univerzitetni študijski program Muzikologija je mogoč:

  • S kateregakoli prvostopenjskega univerzitetnega študijskega programa ali prvostopenjskega visokošolskega strokovnega študijskega programa, ki se izvaja v okviru Univerze v Ljubljani (v skladu s 182., 183. in 184. členom Statuta Univerze v Ljubljani ter 4. in 6. točko Meril za prehode med študijskimi programi), če:
    • kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v 1. letnik prvostopenjskega univerzitetnega študijskega programa Muzikologija,
    • če je kandidatu pri vpisu v novi študijski program mogoče priznati vsaj polovico obveznosti, ki jih je opravil na prvem študijskem programu.

O možnosti prehoda kandidata na prvostopenjski univerzitetni študijski program odloča Senat Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki mora ugotoviti, ali kandidat izpolnjuje pogoje za prehod. Senat Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani lahko na podlagi predloga Oddelka za muzikologijo kandidatu predpiše diferencialne izpite in druge obveznosti (v skupnem obsegu med 10 in 60 KT), ki jih mora izpolniti, ter letnik, v katerega se sme vpisati.

  • Med univerzami (v skladu s 188. in 189. členom Statuta Univerze v Ljubljani in 4. točko Meril za prehode med študijskimi programi), če:
    • kandidat izpolnjuje pogoje za prehod v višji letnik študijskega programa, v katerega je vpisan,
    • pogoje za vpis v 1. letnik prvostopenjskega univerzitetnega študijskega programa Muzikologija.

O možnosti prehoda kandidata na prvostopenjski univerzitetni študijski program Muzikologija odloča Senat Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki mora ugotoviti, ali kandidat izpolnjuje pogoje za prehod, Senat Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani na podlagi predloga Oddelka za muzikologijo kandidatu predpiše diferencialne izpite in druge obveznosti (v skupnem obsegu med 10 in 60 KT), ki jih mora izpolniti, ter letnik, v katerega se sme vpisati.

Prehodi iz višješolskih in visokošolskih strokovnih študijskih programov (stari strokovni programi) na prvostopenjski univerzitetni študijski program Muzikologija niso možni.

Načini ocenjevanja

Načini ocenjevanja oziroma načini preverjanja znanja so določeni za vsak predmet posebej v učnih načrtih in obsegajo ustne in/ali pisne izpite, kolokvije, eseje oz. seminarske naloge, dnevnike in praktične naloge oz. izdelke. Izpitni režim poteka v skladu s Statutom Univerze v Ljubljani in Pravilnikom o izpitnem redu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Ocenjevalna lestvica obsega ocene od 1 do 5 (negativno) in od 6 do 10 (pozitivno).

10

odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami 

9

prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami 

8

prav dobro: solidni rezultati 

7

dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami 

6

zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem 

5-1

nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem 


Predmetnik študijskega programa

1. letnik     60
1. semester     30
Obvezni predmeti     24
Glasbeni stavek 1 120 P/V 9
Razvijanje slušnih zaznav 30 S 3
Uvod v muzikologijoUvod v muzikologijo 60 P/V 6
Uvod v etnomuzikologijo 60 P/V 6
Izbirni predmeti     6
Izbirni predmet 1 3
Glasbena paleografija 30 V 3
Glasbena akustika 60 P 4
Glasbene prakse 60 V 3
Zunanji izbirni predmet 1 3
2. semester     30
Obvezni predmeti     24
Glasbeni stavek 2 120 P/V 9
Razvijanje slušnih zaznav 30 S 3
Zgodovina glasbe 1 120 P/V 12
Izbirni predmeti     6
Izbirni predmet 2 3
Glasba in tehnologija 30 S 3
Igranje partitur 1 30 V 3
Glasbene prakse 60 V 3
Zunanji izbirni predmet 2 3
2. letnik     60
3. semester     30
Obvezni predmeti     23
Glasbeni stavek 3 60 P/S 6
Zgodovina glasbe 3 120 P/V 12
Nemščina za muzikologe 1 30 LV 2
Psihologija glasbe 30 P 3

 

Izbirni predmeti     7
Izbirni predmet 3 3
Glasbena paleografija 30 V 3
Glasbena akustika 60 P 4
Glasbene prakse 30 V 3
Zunanji izbirni predmet 3 4
4. semester     30
Obvezni predmeti     23
Glasbeni stavek 3 60 P/S 6
Zgodovina glasbe 2Zgodovina glasbe 2 120 P/V 12
Nemščina za muzikologe 1 30 LV 2
Sociologija glasbe 30 P 3
Izbirni predmeti     7
Izbirni predmet 4 3
Glasba in tehnologija 30 S 3
Igranje partitur 1 30 V 3
Igranje partitur 2 30 V 3
Edicijske tehnike 30 S 3
Zunanji izbirni predmet 4 4
3. letnik     60
5. semester     30
Obvezni predmeti     23
Slovenska ljudska in popularna glasba 60 P/V 6
Antropologija glasbe: Glasbe sveta 60 P 6
Nemščina za muzikologe 2 30 LV 2
Estetika glasbeEstetika glasbe 30 P 3
Glasbena publicistika 60 S 6
Izbirni predmeti     7
Izbirni predmet 5 3
Glasbena paleografija 30 V 3
Glasbena akustika 60 P 4
Historična izvajalna praksa 1 30 V 3
Historična izvajalna praksa 2 30 V 3
Zunanji izbirni predmet 5 4
6. semester     30
Obvezni predmeti     14
Zgodovina slovenske glasbe 120 P/V 12
Nemščina za muzikologe 2 30 LV 2
Izbirni predmeti     6
Izbirni predmet 6 3
Glasba in tehnologija 30 S 3
Igranje partitur 1 30 V 3
Igranje partitur 2 30 V 3
Edicijske tehnike 30 S 3
Zunanji izbirni predmet 6 3
Zaključek študija (izpit) 10

Vertikalna in horizontalna povezanost predmetov

Horizontalno se učne enote povezujejo znotraj posameznih vsebinskih sklopov:

  • Teorija in analiza glasbe
    • Razvijanje slušnih zaznav
    • Glasbeni stavek 1
    • Glasbeni stavek 2
    • Glasbeni stavek 3
  • Zgodovina glasbe
    • Uvod v muzikologijo
    • Zgodovina glasbe 1
    • Zgodovina glasbe 2
    • Zgodovina glasbe 3
    • Zgodovina slovenske glasbe
    • Glasbena paleografija
    • Historična izvajalna praksa 1
    • Historična izvajalna praksa 2
  • Interdisciplinarne glasbene raziskave
    • Estetika glasbe
    • Sociologija glasbe
    • Psihologija glasbe
    • Glasbena akustika
  • Etnomuzikologija
    • Uvod v etnomuzikologijo
    • Slovenska ljudska in popularna glasba
    • Antropologija glasbe: Glasbe sveta
  • Dopolnilni in poklicno usmeritveni predmeti
    • Igranje partitur 1
    • Igranje partitur 2
    • Edicijske tehnike
    • Glasbena publicistika
    • Glasba in tehnologija
    • Nemščina za muzikologe 1-2

Vertikalno se povezujejo vse učne enote, ki trajajo več kot en semester (Glasbeni stavek 1-3, Historična izvajalna praksa 1-2, Igranje partitur 1-2, Nemščina za muzikologe 1-2) Vertikalna povezanost je tudi med učnimi enotami sklopa Teorija in analiza glasbe in predmeti ostalih sklopov, saj predstavlja sklop Teorija in analiza glasbe pomembno teoretsko in metodološko osnovo za obravnavo zgodovinskih in sistematičnomuzikoloških tem.

Predmeti vseh sklopov so vertikalno povezani z učnimi enotami drugostopenjskega programa Muzikologija.

Način izvajanja programa

Študij se izvaja v obliki predavanj, seminarjev in vaj.

Predavanja so posredujejo temeljno znanje iz posameznih muzikoloških disciplin. Glede na naravo predmeta ali obravnavane tematike se ne oblikujejo le “ex cathedra”, ampak dopuščajo tudi večjo odprtost pri izbiri metod poučevanja, ki so določene z učnim načrtom za vsak predmet posebej.

V seminarjih se z aktivnim sodelovanjem študentov posredujejo nekatere temeljne poklicne veščine, ki so vsaj deloma poklicnousmeritvenega značaja. Zahtevajo aktivno sodelovanje študentov, tudi v obliki domačih nalog in drugih pisnih izdelkov. 

Vaje so večinoma dopolnitev predavanj in so posvečene praktičnemu spoznavanju na predavanjih spoznanih glasbenih vsebin (glasbenoteoretskih vsebin, glasbenih del, ipd.). Zahtevajo aktivno sodelovanje študentov, tudi v obliki domačih nalog in drugih pisnih izdelkov.

Izbirni predmeti in mobilnost

Izbirni predmeti

V študijski program je vgrajena visoka stopnja notranje izbirnosti (ok. 13%), ki študentu v prvi vrsti omogoša, da v skladu s svojimi strokovnimi interesi poglablja tista področja muzikološke stroke, ki so aktualna za njegovo prihodnjo poklicno pot.

Notranjo izbirnost dopolnjuje zunanja izbirnost. Ta obsega možnost izbiranja predmetov (v obsegu dobrih 13% programa) iz bogate ponudbe vsebinsko sorodnih programov Filozofske fakultete (filozofija, zgodovina, etnologija in kulturna antropologija, sociologija kulture, itd.), Akademije za glasbo (glasbena pedagogika, kompozicija, itd.) in drugih fakultet Univerze v Ljubljani ali drugih univerz v Sloveniji in tujini.

Mobilnost

Študent lahko 30 kreditnih točk programa (semester študija, ne glede na obvezne ali izbirne enote) prenese iz katerega koli programa s področja muzikologije. Prenesene točke lahko nadomestijo katerokoli obveznost iz prvostopenjskega študijskega programa Muzikologija.

Kratke predstavitve posameznih predmetov

Razvijanje slušnih zaznav
Študentje se pri predmetu usposabljajo za zaznavanje in prepoznavanje posameznih glasbenih elementov v kompleksnejših glasbenih stavkih. Pri tem se osredotočajo na ritem (puls in takt, enostavni ritmi), višine tonov (durovska lestvica, molovska lestvica, vodilni ton, intervali v melodičnem kontekstu, spodnji glas, kromatika, sekvence, pentatonika), večglasni stavek (fauxbordonski stavek, kvintne sekvence, paralele, kadence, modulacije), kompozicijske tehnike 20. stoletja in instrumentacija (orkester 18. in 19. stoletja, povezovanje zvočnih barv) ter slušno prepoznavanje slogovnih značilnosti, oblik in ostalih glasbenih parametrov v skladbah različnih obdobij.

Glasbeni stavek 1-3
Študentje v okviru predmeta spoznajo osnovne kompozicijske prvine, postopke in analitična orodja, dobijo vpogled v razvoj harmonskega mišljenja, različnih glasbenih oblik in v soodvisnost formalne strukture glasbenega dela od harmonske strukture ter drugih glasbenih komponent, pridobijo sposobnost analitičnega mišljenja in samostojne analize glasbenih del.

Uvod v muzikologijoUvod v muzikologijo
Pri predmetu študenti spoznavajo zgodovino, osnovne metode in področja muzikološkega raziskovanja. Posebej natančno se seznanijo s slovensko muzikološko tradicijo.

Zgodovina glasbe 1
Zgodovina glasbe 2
Zgodovina glasbe 3
Študent pozna različne stile in umetnostna naziranja obdobij, ki jih predmeti zajemajo. To obsega kompozicijske tehnike in postopke, glasbeno teorijo in filozofsko-estetsko ozadje. Študent tako spozna zakonitosti razvoja glasbene umetnosti v obdobju, ki ga predmet zajema, in vse bistvene kulturne dejavnike, ki so nanj vplivali.

Zgodovina slovenske glasbe
Študent pri predmetu spozna osrednje nosilce glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti na Slovenskem (od začetkov do konca 20. st.), ki so bistveno sooblikovali samobitnost nacionalne glasbene kulture, kakor tudi zakonitosti razvoja glasbene umetnosti na Slovenskem kot sestavnega dela evropske zgodovine glasbe in vse bistvene dejavnike, ki so nanj vplivali.

Glasbena paleografija
Študent pozna zakonitosti zapisovanja glasbe od antike do 17. stoletja (notiranja v antiki, črkovna notacija, koralna notacija, modalna notacija, menzuralna notacija, tabulature v solistični glasbi). Usposobi se za transkribiranje starejših notnih zapisov v sodobno notacijo. 

Historična izvajalna praksa 1-2
V okviru predmetov si študent izoblikuje zavest o problematiki historično korektne interpretacije glasbenih del iz časa pred 1800, spozna temeljne vire za poznavanje historične izvajalne prakse obdobja do ok. 1800 in skozi njih aktualne smernice za historično korektno izvajanje glasbe tega časa ter se s tem usposobi za kritično presojanje sodobnih izvedb historičnih glasbenih del.

Estetika glasbeEstetika glasbe
Pri predmetu študenti spoznajo ključne tokove glasbeno-estetske in glasbeno-filozofske misli, spremljajo osnovne glasbeno-estetske pojme, teorije in procese ter njihovo spreminjanje v času. S tem si izoblikujejo osnovni odnos do estetskih fenomenov in kriterije za vrednotenje glasbe.

Sociologija glasbe
Predmet posreduje vedenje o temeljnih zgodovinska prizadevanjih na področju sociologije glasbe. Študent spozna osnovne teoretske glasbenosociološke pristope in se usposobi za apliciranje spoznanih metod na različne glasbene pojave.

Psihologija glasbe
Študent spozna temeljna zgodovinska prizadevanja na področju psihologije glasbe. Predmet ga uvaja v del osnovnih teoretskih področij psihologije glasbe in mu omogoči, da vzpostavi zavedanje o interdisciplinarnih metodoloških in vsebinskih povezavah s sociologijo glasbe, teorijo glasbenega stavka, estetiko glasbe, kognitivnimi vedami in kulturologijo.

Glasbena akustika
Študent pozna osnove glasbene akustike in mejnih ved. Pri tem se predmet posebej usmerja v spoznavanje fizikalnih osnov zvoka kot predmeta glasbenega oblikovanja, fiziološke zakonitosti zaznavanja zvoka, akustike prostorov, glasbenih instrumentov ipd.

Uvod v etnomuzikologijo
Študent spozna temeljne dosežke etnomuzikološke stroke v zgodovinskih in zemljepisnih razsežnostih, značilnosti in povezave terenskega in kabinetnega raziskovalnega dela ter določanje položaja slovenskega raziskovanja v kontekstih evropske in svetovne etnomuzikologije.

Slovenska ljudska in popularna glasba
Študnet spozna večplastnost slovenske glasbe v evropskem kontekstu in uvrščanje dejanskih ljudskih in popularnoglasbenih praks v kontekst celostne podobe glasbenega življenja. Pri tem ga predmet opozarja na zemljepisne in časovne mejnike ter pomen raznovrstnih kriterijev za razumevanje glasbenega življenja (žanrske posebnosti, funkcionalnost, spol, starost, ideološke značilnosti in dr.). Hkrati posreduje tudi vpogled v raziskovalne tradicije in sodobne znanstvene pristope v tretiranju ljudskih in popularnoglasbenih praks.

Antropologija glasbe: Glasbe sveta
Študent pozna zgodovino, teorijo in recepcijo obravnavanih glasbenih zvrsti v njihovem kulturnem kontekstu. S tem razvije sposobnost kritišnega vrednotenja glasbe in opazovanja njene družbene vloge.

Igranje partitur 1-2
V okviru predmeta se študent usposobi za igranje lažjih instrumentalnih in vokalno-instrumentalnih partitur, v katerih so uporabljeni različni ključi (G-, C-, F-) in transpozicije.

Edicijske tehnike
Študent se usposobi za urejanje različnih tipov glasbenih izdaj.

Glasbena publicistika
Študent spozna osnovna strokovna izhodišča in tehnike sporočanja, ki so podlaga strokovno-publicističnemu pisanju. Pri predmetu se usposobi za sestavljanje strokovnih prispevkov v tiskanih in elektronskih medijih in govorno izražanje o glasbi.

Glasba in tehnologija
Študent spozna možnosti aplikacije sodobne tehnologije, povezane s produkcijo in reprodukcijo glasbe, v storitvenem in gospodarskem okolju ter na vseh ravneh izobraževalnega procesa.

Glasbene prakse
Študent se, upoštevajoč njegovo glasbeno predznanje in sposobnosti, vključi v delovanje glasbenega ansambla (predvsem Orkester FF ali Zbor FF). Skozi praktično sodelovanje pri izvajanju glasbe spoznava:glasbeni repertoar različnih zvrsti, tehnike vodenja ansambla, notranjo dinamiko medčloveških in ustvarjalnih odnosov v glasbeni skupini, zakonitosti in zahteve nastopanja na javnih koncertih in priložnostnih nastopih.

Nemščina za muzikologe 1-2
Predmet se razvija vseh štiri jezikovne spretnosti s poudarkom na bralnem razumevanju strokovnih tekstov. Pri usposablja tudi za uporabo različnih slovarjev, pa tudi za kontekstualiziranje novih informacij in interpretacij, pridobljenih v nemškem jeziku.