Skip to content

2. stopnja: Muzikologija

Naslov in vrsta študijskega programa ter smeri

Drugostopenjski študijski program Muzikologija

Trajanje programa

Dve leti (štiri semestre).

Obseg ECTS točk

120

Strokovni naslov

Po uspešno opravljenih študijskih obveznostih pridobi diplomantka oz. diplomant študijskega programa strokovni naslov: magistra oz. magister muzikologije (mag. muz.).

Temeljni cilji programa

Namen študija je študentu posredovati obseg znanj, ki velja v mednarodnem okviru kot poglobljeno znanje na področju muzikologije. To sega od metodološko zahtevnejšega raziskovanja glasbe kot zgodovinskega pojava, vpetega v sočasni politični in kulturni položaj, do novejših izsledkov sistematične muzikologije, ki glasbene pojave opazuje s sociološkega, estetskega, psihološkega in drugih vidikov ter poskuša s tem odkrivati univerzalne zakonitosti glasbene umetnosti. To znanje mu omogoča poglobljeno analizo in vrednotenje glasbenih del, uvrščanje le-teh v njihov zgodovinski kontekst ter zmožnost upoštevanja vpetosti glasbe v družbeno in duhovno okolje časa. Program pa posebno pozornost posveča tudi posredovanju znanj s področja etnomuzikologije in vedno bolj ekspanzivnih komercialnih glasbenih zvrsti.

Cilj programa je vzgoja diplomanta, ki bo – s samostojnim in kritičnim presojanjem strokovnih vprašanj ter obvladovanjem tehnik sporočanja in argumentiranja – mogel reševati najzahtevnejša strokovna vprašanja na najširšem polju glasbene kulture, v kulturnih in drugih ustanovah, ki se ukvarjajo z ustvarjanjem, poustvarjanjem in posredovanjem glasbe ter v medijskih hišah. Vključeval pa se bo lahko tudi v raziskovalno delo na področju muzikologije. 

Kompetence

Splošne kompetence

  • Odprtost za drugačnost in pluralnost;
  • poglobljeno zgodovinsko zavedanje;
  • sposobnost za sistematično, logično, premišljeno in utemeljeno izbiranje velikih količin podatkov;
  • sposobnost za kritično sprejemanje in oblikovanje mnenj;
  • pripravljenost za razvijanje in kritično prevzemanje novih strategij za reševanje problemov;
  • sposobnost organiziranja delovnih procesov (timsko delo);
  • pripravljenost za ustvarjalno uporabo novih tehnologij in medijev;
  • sposobnost za ustno in pisno izražanje in sporočanje;
  • jezikovna kultura.

Predmetno specifične kompetence

  • Temeljno poznavanje glasbe v njenem kulturnem kontekstu; 
  • poglobljeno poznavanje preddoločenosti glasbe z njenim duhovnim, socialnim in psihološkim kontekstom;
  • sposobnost branja notnih zapisov različnih obdobij;
  • sposobnost poglobljenega analitičnega opazovanja glasbe;
  • sposobnost poglobljenega kritičnega vrednotenja glasbe;
  • sposobnost poglobljenega kritičnega opazovanja družbene vloge glasbe;
  • sposobnost ubesedovanja in posredovanja najzahtevnejših z glasbo povezanih vsebin;
  • poznavanje tehnik urejanja strokovnih in znanstvenih glasbenih izdaj;
  • poznavanje zakonitosti posredovanja glasbe in z njo povezanih vsebin v sodobnih medijih.

Pogoji za vpis

Pogoji za vpis na študijski program so določeni v skladu s členoma 38a, 38b in 41 Zakona o visokem šolstvu ter 117.-119. členom Statuta Univerze v Ljubljani. V študijski program se lahko vpiše, kdor je končal:

  • študijski program prve stopnje z naslednjih strokovnih področij: muzikologija, glasbena pedagogika, kompozicija, dirigiranje;
  • študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10-60 KT. Te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij.

Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali enakovredno izobraževanje v tujini, kot je navedeno v točkah a) in b), in se vpisujejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate, ki so zaključili svoje šolanje v Sloveniji.

Predvideno število vpisnih mest je 30 za redni študij in 5 za izredni študij.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa za diplomante prvostopenjskih študijev s področja muzikologije, glasbene pedagogike, kompozicije in dirigiranja:

  • povprečna ocena prvostopenjskega študija (100%).

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa za diplomante drugih študijskih programov:

  • povprečna ocena prvostopenjskega študija (50%),
  • povprečna ocena diferencialnih obveznosti (50%).

Natančna določila so vsako leto objavljena v Razpisu za vpis, ki ga pripravi Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.

Merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program

Kandidati za vpis lahko k prijavnim listinam predložijo še vsa potrdila, ki izkazujejo formalno ali neformalno pridobljena znanja. Na podlagi tega strokovna komisija oddelka ob pregledu izpolnjevanja pogojev za vpis ugotavlja ustreznost tovrstno pridobljenega znanja ter to upošteva tudi pri določitvi morebitnih diferencialnih obveznosti, ki se tako lahko zmanjšajo. 
Vpisani študenti lahko kadarkoli v skladu s Pravilnikom o postopku in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in spretnosti prosijo za priznavanje znanja, pridobljenega s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem. Vlogo oddajo v pristojnem študentskem referatu, k prošnji poda mnenje ustrezni oddelek, o prošnji pa odloči Odbor za študentska vprašanja in usmerjanje.

Filozofska fakulteta kandidatom in kandidatkam lahko prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetnospecificnim kompetencam, dolocenim s posameznim študijskim programom.
Priznava se znanje, usposobljenost ali zmožnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem.

Pri priznavanju se:

  • upoštevajo spričevala in druge listine (priznavanje “netipičnih spričeval”, portfolijo, listine o končanih tečajih in drugih oblikah izobraževanja),
  • ocenjujejo izdelki, storitve, objave in druga avtorska dela študentov (možnost opravljanja študijskih obveznosti – npr. izpitov, kolokvijev ipd. – z ocenjevanjem izdelkov, npr. projektov, izumov, patentov, ki jih je študent izdelal pred vpisom),
  • ocenjuje znanje, ki si ga je študent pridobil s samoizobraževanjem ali z izkustvenim učenjem (možnost opravljanja študijskih obveznosti – npr. izpitov, kolokvijev ipd. – brez udeležbe na predavanjih, vajah, seminarjih),
  • upoštevajo ustrezne delovne izkušnje (npr. priznavanje praktičnega usposabljanja in drugih učnih enot progama, ki temeljijo na delovni praksi in izkušnjah).

Priznano znanje, usposobljenost ali zmožnosti se lahko upoštevajo kot pogoj za vpis, kot merilo za izbiro ob omejitvi vpisa ali kot opravljena študijska obveznost. Če se znanje, usposobljenost ali zmožnost prizna kot opravljena študijska obveznost, jo je treba ovrednotiti po merilih za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS.

Na podlagi meril za priznavanje Filozofska fakulteta prek ustaljenega postopka obravnava individualne dokumentirane vloge študentov v skladu z določbami statuta in Pravil Filozofske fakultete. Vloga oddana na študentski referat se posreduje v mnenje ustreznemu oddelku oz. kooordinaciji interdisciplinarnega študijskega programa. (Po vsebinski plati ustrezni strokovni organ odloča o ustreznosti listin, oziroma o postopku formaliziranja neformalne izobrazbe in praktičnih izkušenj.) Odločitev na predlog oddelka poda Odbor za študentska vprašanja.

Pogoji za napredovanje po programu

Pogoji za napredovanje

Za napredovanje v drugi letnik študijskega programa mora študent v opraviti študijske obveznosti v tolikšnem obsegu, da dosežejo 90% KT, predpisanih s predmetnikom (54 od 60 KT) za posamezni letnik.

V primeru izjemnih okoliščin (določenih v 153. členu Statuta Univerze v Ljubljani), pa se lahko na podlagi rešene prošnje vpišejo v višji letnik tudi tisti študentje, ki so opravili 85% obveznosti (torej dosegli 51 od 60 KT). O tem vpisu odloča Odbor za študentska vprašanja in usmerjanje, pri čemer lahko oddelek poda posvetovalno mnenje. Manjkajoče obveznosti morajo biti opravljene do vpisa v naslednji, višji letnik. 

Pogoji za ponavljanje letnika

V skladu s 152. členom Statuta Univerze v Ljubljani ima študent, ki ni opravil vseh študijskih obveznosti za vpis v višji letnik, določenih s študijskim programom, možnost, da v času študija enkrat ponavlja letnik, če izpolnjuje s študijskim programom določene pogoje za ponavljanje. Pogoj za ponavljanje letnika v okviru predlaganega študijskega programa so opravljene študijske obveznosti v skupnem obsegu 15 KT (25% skupnega števila KT za posamezni letnik).

Pogoji za podaljševanje statusa študenta so določeni s 238. členom, pogoji za mirovanje statusa študenta pa z 240. členom Statuta Univerze v Ljubljani.

Študentom glede usmerjanja v različne smeri študija, izbire posameznih izbirnih predmetov in drugih vprašanj, povezanih s študijem, v okviru govorilnih ur svetujejo sodelavci Oddelka za muzikologijo in drugih oddelkov Filozofske fakultete.

Pogoji za dokončanje programa

Pogoji za dokončanje študijskega programa so usklajeni s členi 163 do 164 Statuta Univerze v Ljubljani in Diplomskim redom Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Za dokončanje študijskega programa mora študent v celoti opraviti s predmetnikom predpisane študijske obveznosti v skupnem obsegu 90 KT in zagovarjati magistrsko delo v obsegu 30 KT, skupaj torej 120 KT.

Določbe o prehodih med programi

Prehodi so možni med študijskimi programi iste stopnje, torej 2. stopnje.

Prehodi so možni med študijskimi programi:

  • ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc;
  • med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Študent oz. študentka se lahko vključi v višji letnik drugega študijskega programa, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik javnoveljavnega študijskega programa. Za prehod med programi se ne šteje vpis v začetni letnik študijskega programa.

Pri prehodih se lahko priznavajo:

  • primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent/-tka opravil/-a v prvem študijskem programu;
  • neformalno pridobljena primerljiva znanja.

Predhodno pridobljena znanja študent/-tka izkazuje z ustreznimi dokumenti.

V skladu s 5. členom Meril za prehode med študijskimi programi lahko študenti prehajajo tudi iz univerzitetnih (nebolonjskih) študijskih programov, sprejetih pred 11. 6. 2004, na bolonjske študijske programe, pri čemer je prehod mogoč:

  • le med študijskimi programi istih disciplin in
  • če od kandidatovega zadnjega vpisa na univerzitetni študijski program, s katerega prehaja, nista minili več kot 2 leti, vendar pa najkasneje do konca študijskega leta 2015/2016.

O izpolnjevanju pogojev za prehod in priznavanju obveznosti, na podlagi individualne prošnje kandidata/-tke in dokazil o opravljenih obveznostih, odloča pristojni organ fakultete na predlog oddelka po postopku, ki je določen v Statutu UL. V primeru, da ima študent/-tka opravljene obveznosti na tuji visokošolski instituciji, vloži vlogo za priznanje v tujini opravljenega izobraževanja na predpisanem obrazcu v skladu z Zakonom o vrednotenju in priznavanju izobraževanja in veljavnim pravilnikom. Vlogi priloži predpisane dokumente. 

Načini ocenjevanja

Načini ocenjevanja oziroma načini preverjanja znanja so določeni za vsak predmet posebej v učnih načrtih in obsegajo ustne in/ali pisne izpite, kolokvije, eseje oz. seminarske naloge, dnevnike in praktične naloge oz. izdelke. Izpitni režim poteka v skladu s Statutom Univerze v Ljubljani in Pravilnikom o izpitnem redu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Ocenjevalna lestvica obsega ocene od 1 do 5 (negativno) in od 6 do 10 (pozitivno).

10

odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami 

9

prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami 

8

prav dobro: solidni rezultati 

7

dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami 

6

zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem 

5-1

nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem 

Predmetnik študijskega programa

UE

KU

KT

?O

1. letnik

660

60

1800

1. semester

330

30

900

1

Muzikološki izbirni predmet I

60

5

150

2

Muzikološki izbirni predmet II

60

5

150

3

Etnomuzikološki izbirni predmet I

60

6

180

4

Etnomuzikološki izbirni predmet II

60

6

180

5

Izbirni predmet iz FF ali AG I

60

5

150

6

Zunanji izbirni predmet I

30

3

90

2. semester

330

30

900

7

Muzikološki izbirni predmet III

60

5

150

8

Muzikološki izbirni predmet IV

60

5

150

9

Etnomuzikološki izbirni predmet III

60

6

180

10

Etnomuzikološki izbirni predmet IV

60

6

180

11

Izbirni predmet iz FF ali AG II

30

3

90

12

Zunanji izbirni predmet II

60

5

150

2. letnik

330

60

1800

3. semester

180

30

900

13

Muzikološki izbirni predmet V

60

5

150

14

Etnomuzikološki izbirni predmet V

60

6

180

15

Izbirni predmet iz FF ali AG III

60

5

150

16

Magistrsko delo z zagovorom

14

420

4. semester

150

30

900

17

Muzikološki izbirni predmet VI

60

5

150

18

Etnomuzikološki izbirni predmet VI

60

6

180

19

Izbirni predmet iz FF ali AG IV

30

3

90

20

Magistrsko delo z zagovorom

16

480

Skupaj 1. in 2. letnik:

990

120

3600

 

Način izvajanja programa

Študij se izvaja v obliki predavanj, seminarjev in vaj.

Predavanja so posredujejo temeljno znanje iz posameznih muzikoloških disciplin. Glede na naravo predmeta ali obravnavane tematike se ne oblikujejo le “ex cathedra”, ampak dopuščajo tudi večjo odprtost pri izbiri metod poučevanja, ki so določene z učnim načrtom za vsak predmet posebej.

V seminarjih se z aktivnim sodelovanjem študentov posredujejo nekatere temeljne poklicne veščine, ki so vsaj deloma poklicnousmeritvenega značaja. Zahtevajo aktivno sodelovanje študentov, tudi v obliki domačih nalog in drugih pisnih izdelkov. 

Vaje so večinoma dopolnitev predavanj in so posvečene praktičnemu spoznavanju na predavanjih spoznanih glasbenih vsebin (glasbenoteoretskih vsebin, glasbenih del, ipd.). Zahtevajo aktivno sodelovanje študentov, tudi v obliki domačih nalog in drugih pisnih izdelkov.

Izbirni predmeti in mobilnost

Izbirni predmeti

V študijski program je vgrajena izredno visoka stopnja notranje izbirnosti (80 %), ki študentu v prvi vrsti omogoča, da v skladu s svojimi strokovnimi interesi poglablja tista področja muzikološke stroke, ki so aktualna za njegovo prihodnjo poklicno pot. Pri tem se lahko znotraj programa s pomočjo izbirnih predmetov odloča med obema temeljnima področjema delovanja sodobne muzikologije – med muzikologijo v ožjem pomenu besede in etnomuzikologijo. Z ustrezno izbiro predmetov lahko vsak od obeh sklopov obsega razpon do 50% oz. do 63% programa.

Notranjo izbirnost dopolnjuje zunanja izbirnost. Ta obsega možnost izbiranja predmetov (v obsegu dobrih 13% programa) iz bogate ponudbe vsebinsko sorodnih programov Filozofske fakultete (filozofija, zgodovina, etnologija in kulturna antropologija, sociologija kulture itd.) in Akademije za glasbo (glasbena pedagogika, kompozicija itd.), ali pa iz ponudbe drugih fakultet Univerze v Ljubljani ali drugih univerz v Sloveniji in tujini (slabih 7% programa).

Mobilnost

Študent lahko 30 kreditnih točk programa (semester študija, ne glede na obvezne ali izbirne enote) prenese iz katerega koli programa s področja muzikologije. Prenesene točke lahko nadomestijo katerokoli obveznost iz drugostopenjskega študijskega programa Muzikologija z izjemo magistrskega dela.

Kratke predstavitve posameznih predmetov

Muzikološki predmeti

Izbrana poglavja iz zgodovine glasbe do sredine 18. st. (5 ECTS)
Izbrana poglavja iz zgodovine glasbe druge pol. 18. in 19. st. (5 ECTS)
Izbrana poglavja iz zgodovine glasbe 20. in 21. st. (5 ECTS) 
Izbrana poglavja iz zgodovine slovenske glasbe (5 ECTS) 
Študij je usmerjen v sistematično obravnavo specialne problematike izbrane teme. Ta se osredotoča na različna zgodovinska vprašanja, ki lahko obsegajo posamezne ustvarjalce, zvrsti, glasbene oblike, časovne izseke, geografska območja, glasbeno reprodukcijo, recepcijo glasbenih del, itd. V okviru predmeta je dobršen del kontaktnih ur namenjen seminarskemu delu (problem-based learning).

Izbrana poglavja iz sistematične muzikologije (5 ECTS)
Študij je usmerjen v sistematično obravnavo specialne problematike izbrane teme. Ta se lahko osredotoča na različna vprašanja, ki so predmet sistematičnomuzikoloških disciplin, kot so estetika glasbe, sociologija glasbe, psihologija glasbe, analiza glasbe, teorija glasbe, glasbena pedagogika, itd. V okviru predmeta je dobršen del kontaktnih ur namenjen seminarskemu delu (problem-based learning).

Izbrana poglavja iz glasbene publicistike in edicijskih tehnik (5 ECTS)
Vsebina predmeta zajema izbrane teme iz glasbene publicistike in urejanja znanstvenih in praktičnih glasbenih izdaj. Predmet je v celoti namenjen seminarskemu delu (problem-based learning). 

Etnomuzikološki predmeti

Izbrana poglavja iz etnomuzikologije (6 ECTS)
Štirje temeljni tematski sklopi so: Glasba v kontekstu kulture izbranega zemljepisnega območja (celina, regija, država), Glasbe manjšinskih skupnosti (s poudarkom na glasbah ene ali več dostopnih manjšin), Glasba in vojna (v globalnem merilu ter znotraj izbranih prostorskih in časovnih determinant) ter kreativna uporaba znanj o glasbi s ciljem izboljšanja medčloveških odnosov. Obstaja možnost ustanovitve novih tematskih sklopov v dogovoru s študenti. V okviru predmeta je dobršen del kontaktnih ur namenjen seminarskemu delu (problem-based learning).

Folkloristika (6 ECTS)
Predmet seznanja študente in študentke s temeljnimi značilnostmi folklore in temeljnimi pojmi folkloristike ter z njenim zgodovinskim razvojem. Povzame zgodovino folkloristike v Evropi in ZDA skozi štiri temeljne konceptualizacije folklore: folklore kot artefakta, kot opisljive in prenosljive entitete, kot dela kulture in kot vedenja. Poudarek je na pripovedni slovstveni folklori, ki je bila skozi vso zgodovino folkloristike v središču pozornosti evropskih in ameriških raziskovalk in raziskovalcev. Študentje podrobneje spoznajo značilnosti in slog posameznih proznih žanrov folklore (povedke, pravljice), hipoteze o našinih širjenja folklore ter sodobne oblike in pojave folklore. Vsa teoretična izhodišča so vedno prikazana tudi na konkretnih primerih.

Popularna glasba (6 ECTS)
Študij je usmerjen v sistematično obravnavo specialne problematike izbrane teme s področja popularne glasbe. Ta se osredotoča na različna zgodovinska, interdisciplinarna in glasbenoanalitska vprašanja. V okviru predmeta je dobršen del kontaktnih ur namenjen seminarskemu delu (problem-based learning).

Glasba in gib (6 ECTS)
Predmet obsega zgodovinski pregled razvoja raziskovanja ljudskega in družabnega plesa v okviru različnih disciplin, spoznavanje sodobnih konceptov, teorij in metode raziskovanja, spoznavanje relevantne literature in delo na terenu. Jedro predstavlja spoznavanje evropskih ljudskih in družabnih plesov ter njihove vpetosti v kulturno življenje in glasbeni razvoj.

Vizualna antropologija (6 ECTS)
Začetki rabe filma in fotografije v znanstvene namene. “Predhodniki” etnografskega filma v dokumentarnem filmu. Zgodovina pristopov v etnografskem filmu, njihovi konteksti in pomen za antropologijo: dokumentiranje tehnologij in kulturnih praks za arhiviranje; analiza socialnih interakcij; iskanje pogleda od znotraj, opazovanje in participacija; film kot provokacija in cine-trans; biografije, prostor za subjektivne glasove v kompleksnih konstrukcijah. Kritika naivnega realizma in romantizacije. Refleksija pozicije snemalca in možnosti reprezentacije drugih. Etika. Politične dimenzije in nove rabe produkcije in reprezentacije etnografskih filmov, aktivizem in tretji film. Problematizacija razmerja med etnografskim in dokumentarnim filmom, estetika. Vprašanje gledalca. Fotografija in film kot tehniki za dokumentacijo in arhiviranje. Etnografski film in fotografija kot raziskovalni tehniki, njuni metodološki pristopi in problemi. Raziskave vizualnega v kulturi (materialna kultura, rituali, vizualni mediji, vizualne umetnosti, vizualna popularna kultura, novi mediji). Vprašanje akterjev in kontekstov pomena vizualnega. Etnografski filmi in vizualne raziskave v Sloveniji.
Institucije in festivali etnografskega filma po svetu. Na seminarju: ogled in obravnava izbranih etnografskih filmov ter samostojno raziskovalno vizualno delo ali njegova analiza. Pri vajah se študentje in študentke naučijo osnov snemanja z videokamero in montaže posnetkov ter fotografske tehnike.

Etnoorganologija (6 ECTS)
Prenos znanj in veščin vključuje: neposredne demonstracije predavatelja, avdio in avdiovizualne prezentacije, obisk specialističnih ustanov in izdelovalcev glasbil ter aktivno udeležbo v izvajanju glasbe. Spoznavanje raznovrstnih možnosti uporabe glasbil, vključno z glasom, izvajalskih tehnik, glasbenih žanrov skozi katere se le-te realizirajo ter kreativnega kombiniranja v slovenskem in globalnem okolju.

Etnoansambel (6 ECTS)
Snov predmeta obsega različnih vokalnih tradicij in tehnik ter glasbil, njihovih značilnosti, načinov igranja in kombiniranja v kulturno pogojene in druge tipe ansamblov. Znanje se konkretizira v enem tipu ansambla, s katerim se pripravi konkreten program za javno izvedbo ob koncu akademskega leta.

Aplikativna etnomuzikologija (6 ECTS) 
Podaljšanje znanstvenega udejstvovanja, katerega končni namen je praviloma razširjanje in poglabljanje znanja. Spoznavanje metod in tehnik, ki omogočajo kreativno uporabo pridobljenega znanja in razumevanja glasbe v različnih sociokulturnih kontekstih s ciljem izboljševanja razmer. Obravnavanje kofliktnih situacij v razponu od medkulturnega nerazumevanja, cenzuriranja in vojskovanja do begunskih kriz v globalnem merilu ter iskanje primernih rešitev. Spoznavanje tipov etnomuzikoloških intervencij ter dosežkov znotraj aplikativne etnomuzikologije, ki sodi med najhitreje se uveljavljajoče etnomuzikološke poddiscipline.