Glasba in nacionalno oblikovanje v Trstu

Trst je bil v času procesa nacionalnega oblikovanja eno izmed najpomembnejših središč Avstro-Ogrske, bil je gospodarsko, kulturno in intelektualno središče, ki pa so si ga vsaka na svoj način lastile tri največje narodne skupnosti, ki so živele v mestu: za avstro-ogrske Nemce je pomenil nenadomestljivo okno v svet, za Italijane je pomenil neodrešeno mesto (città irredenta), ki ga je potrebno odrešiti in priključiti k združeni Italiji, hkrati pa je bil Trst tudi mesto, v katerem je v desetletjih pred prvo svetovno vojno živelo največ (ok. 60.000) Slovencev, pri čemer je bila tržaška okolica povsem slovenska. Čeprav so Slovenci sprva pripadali nižjim družbenim slojem, so si sčasoma utrli pot tudi med srednje in višje meščanstvo in z izgradnjo Narodnega doma leta 1904 tudi na simbolni ravni jasno pokazali, da so Slovenci skupnost, na katero bo potrebno v mestu računati. S spremembami meja po prvi svetovni vojni je Trst postal del Italijanskega kraljestva. Italijani so novopridobljena ozemlja želeli povsem integrirati v svojo državo, pri čemer so se v kombinaciji s fašistično ideologijo posluževali tudi skrajnega nasilja nad Slovenci. Kot je dobro znano, se je stanje postopoma začelo spreminjati šele po drugi svetovni vojni, ko so se odnosi med narodnima skupnostma postopoma začeli stabilizirati.

Razdelitev večine tržaškega prebivalstva med Italijane, Slovence in Nemce (in kasneje med Italijane in Slovence) je opredeljevala tudi razvoj mesta na kulturnem (in s tem tudi na glasbenem področju), saj je vsaka izmed narodnih skupnosti v 19. stoletju v mestu oblikovala svoje glasbene institucije. V času po prvi svetovni vojni pa se je raznolikost tržaškega kulturnega življenja končala. Ko je Trst prišel pod Italijo, je večina nemških društev takoj ugasnila, fašistično nasilje pa je do konca dvajsetih let povzročilo ukinitev tudi vse slovenske javne kulturne dejavnosti. Med zadnjimi, ki so prenehali z delovanjem, sta bila Glasbena matica, ki se je samorazpustila 1927, in časopis Edinost, ki so ga fašistične oblasti prepovedale leto kasneje (1928). Za slovensko kulturno produkcijo v Trstu je tako po prvi svetovni vojni nastopilo četrtstoletno mrtvilo, kar se je postopoma spremenilo šele po drugi svetovni vojni, ko so nekatera slovenska kulturna društva obnovila svoje delo, med njimi tudi Glasbena matica.

Poglavitni namen projekta je poglobitev poznavanja glasbene zgodovine Trsta prek analize nekaterih vidikov glasbe in glasbenega življenja v času nacionalnega oblikovanja. Raziskave se bodo osredotočale na naslednje ključne teme:

(1) Tržaško glasbeno gledališče od plemiške institucije ob koncu 18. stoletja do nacional(istič)nega simbola v začetku 20. stoletja.
(2) Delovanje posameznih glasbenih ustvarjalcev, izvajalcev in institucij (italijanskih, slovenskih in nemških) v kontekstu nacionalnega oblikovanja: študije primerov. 
(3) Pomen glasbe za nacionalno oblikovanje tržaških Slovencev na vrhuncu nacionalnega oblikovanja med letoma 1880 in 1920.
(4) Tržaško cecilijansko gibanje in nacionalno oblikovanje.
(5) Recepcija glasbenega dogajanja v najpomembnejšem sočasnem časopisju. 
(6) Glasbena propaganda in nacionalizem v kontekstu tržaškega vprašanja v letih po 2. svetovni vojni.

Kot je razvidno iz predstavljenih raziskovalnih tem, bo eden od ključnih ciljev raziskave preseganje do sedaj prevladujoče paradigme v slovenski muzikologiji, v kateri je v preteklosti pri obravnavi tovrstnih tem prevladoval pretežno nacional(istič)nen pogled. 

Med poglavitnimi rezultati projekta bodo organizacija mednarodnega muzikološkega simpozija, objava rezultatov v obliki znanstvenih člankov in monografij ter priprava delavnic za študente in predavanj za širšo javnost.

Oddelek za muzikologijo FF: Matjaž Barbo, Aleš Nagode, Gregor Pompe, Leon Stefanija, Nejc Sukljan, Zara Zupančič

Muzikološki inštitut ZRC SAZU: Metoda Kokole, Marko Motnik, Maruša Zupančič

2025: raziskovanje, srečanja projektne skupine, analiza podatkov.
2026: raziskovanje, analiza podatkov, osnutki znanstvenih člankov, simpozij.
2027: dokončanje znanstvenih člankov, izdaja tematske številke DMD in monografij, diseminacija rezultatov: delavnice in predavanja za študente in laično javnost, zaključno srečanje programske skupine.

Rezultati bodo objavljeni v zadnjem delu projekta. Zaenkrat je bil kot rezultat projekta izdan samo 1 članek:

Zupančič, Sara. »Prestopanje mej: primer pianistke Lucille Tolomei.« De Musica Disserenda 21.1 (155–211).

V novembru 2026 pripravljamo simpozij. Poziv za prispevke je bil že objavljen.