Spisi o teorijah romana

Knjiga Toma Virka O teorijah romana podrobno pretresa štiri take velike in tudi najbolj referenčne teorije romana: dve tuji in dve slovenski. Najprej obravnava Lukácsevo, ki je bila skozi celotno 20. stoletje izjemno vplivna, čeprav je pojem romana močno zožila, obenem pa tudi prenagljeno napo­vedala konec te literarne zvrsti. Virk te problematične poteze madžarskega teoretika interpretira na podlagi njegove celotne miselne poti. Zanjo je značilen navzven globlji prelom ob koncu prve svetovne vojne, obenem pa kontinuiteta, ki pomaga pojasniti tudi posebnosti Lukácseve teorije romana. Druga tuja teorija romana, ki se po svojem pomenu in vplivu lahko enakovredno kosa z Lukácsevo, je Bahtinova. Ta je mnogo širša od Lukácseve, pa tudi sicer drugačna, saj bolj kot iz tiste tradicije razmišlja­nja o romanu, ki izhaja iz Hueta, črpa iz idej jenske romantike, bolj kot na duhovnozgodovinsko usmerjeno filozofijo pa se opira na kulturologijo. Virk poskuša prikazati in razvojno pojasniti »bistvo« Bahtinove opredeli­tve romana, tudi ob njej pa opozori na odprta vprašanja.