Rdeča mavrica

Pričujoča historično-sociološka študija na nov način predstavlja različne poglede na obdobje 1848-1948: ponuja nov izbor najpomembnejših dogajanj, novo razlago vloge prevratniških dogodkov, novo razumevanje občega in posebnega v zgodovini delavskega gibanja, nov nabor literature ter nove arhivske raziskave. Avtorju je uspelo zadržati distanco do hegemonske kulture spominjanja, ki marginalizira to temo kot nepomembno za postkomunistično misel o preteklosti. Po drugi strani, v svojskem pogledu na zgodovino delavskega gibanja, s "ptičje perspektive", pokaže tudi na omejitve klasičnega komunističnega zgodovinopisja. Avtor, sledeč Hobsbawmu in kritičnemu zgodovinopisju, umerjeno, večplastno in diferencirano predstavlja in analizira gradivo iz zgodovine mednarodnega delavskega gibanja in ponuja drugačen pogled v primerjavi s hegemonsko neoliberalno, enostransko sliko.