Odprtje razstave Žive Oblak: Človek, ne jezi se! v Knjigarni Filozofske fakultete

V sredo, 26. 10. 2022, smo v Knjigarni Filozofske fakultete odprli prvo razstavo iz cikla razstav študentk in študentov različnih smeri Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO). Razstavljene ilustracije in slikanica Človek, ne jezi se! po besedilu Svetlane Makarovič so del diplomskega dela Žive Oblak, ki je nastalo letos pod mentorstvom doc. Suzi Bricelj na smeri Ilustracija Oddelka za oblikovanje vizualnih komunikacij ALUO. Razstava bo na ogled še do 2. 12. 2022. Lepo vabljeni!

Živa Oblak je bila rojena 20. julija 1997 na Jesenicah in živi obdana z naravo v Gozdu Martuljku. Od malih nog uživa v vsakovrstnem ustvarjanju in izmišljevanju zgodb ter je velika ljubiteljica živali. Že pri petih letih je ustvarila svojo prvo slikanico. Zaradi ljubezni do risanja se je vpisala na Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani (SŠOF) ter nadaljevala s študijem ilustracije na UL ALUO.

Zanimajo jo predvsem strip in narativna ilustracija ter pripovedovanje zgodb skozi risbo na razumljiv in zanimiv način. V svoja dela vključuje vtise iz narave, predvsem pa rada posveča pozornost izražanju čustev in misli skozi obrazno mimiko likov.

Človek, ne jezi se!

Za besedilo Svetlane Makarovič sem se odločila v letu, ko je gospa praznovala 80. rojstni dan. Želela sem počastiti opus njenih otroških in mladinskih zgodb, ki sem jih z veseljem brala v otroštvu. Njene zgodbe dojemam kot večplastne in jih prebiram še danes.

Zgodba Človek, ne jezi se! prikazuje del življenja na podeželju, o katerem se ne govori veliko, še posebej ne otrokom – krutost do živali in pretirane zamere ljudi. Besedilo na otroku prijazen, a ne pretirano olepšan način prikazuje življenje klateške mačke in njenega mladička. Glavno sporočilo opozarja na posledice jeze ter na to, kako pomembni sta strpnost in potrpežljivost. Mislim, da je to sporočilo pomembno za otroke, kjerkoli že odraščajo.

Z ilustracijami prikazujem odzive in krepim čustva likov v besedilu, da se otroci lažje poistovetijo z glavnim likom in bolje razumejo namene antagonista v zgodbi. S tem želim, da zgodba zanje postane resnična, saj se jih sporočilo pripovedi tako najbolje dotakne.