Pismo podpore Avtonomni tovarni Rog

Oddelek za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je zgrožen nad nasilno deložacijo ustvarjalk in ustvarjalcev iz Avtonomne tovarne Rog in uničenjem njihove opreme in stvaritev.

Predstavniki Mestne občine Ljubljana so v preteklih dneh skušali upravičiti likvidacijo skupnosti v Rogu s tem, da so prostori v Rogu komunalno neurejeni – čeprav bi mesto moralo biti pri tem partner. Upravičevali so jo s tem, do so imeli zemljiškoknjižno in sodno kritje za prevzem posesti nad stavbami – a s tem ne morejo zmanjšati pravne teže dejstev, da so v izvršbi poškodovali premično imovino uporabnikov, da jim niso dali priložnosti za varen umik in da so deložacijo izvedli prek oseb brez ustreznih licenc za izvršbe. Napad na Rog so mestni uradniki skušali upravičiti s trditvijo, da so njegovi uporabniki in uporabnice zavračali dialog – s tem pa skušajo preusmeriti pozornost od dolgoletnega vsebinskega bistva spora. To je v tem, kakšne vsebine naj bi bile v prenovljenem Rogu.

Rogovci so zaskvotali že dolgo prazno tovarno zato, da bi si v njej uredili prostore za ustvarjanje, kulturne prireditve, socialne dejavnosti in alternativno politično delovanje. Takih prostorov je v mestu takrat primanjkovalo in jih danes primanjkuje še bolj. Aktualna mestna oblast, ki je pokazala veliko sposobnost za konfekcijsko urejanje mestnega jedra ter privabljanje hotelskih investitorjev in enodnevnih turistov, torej za gentrifikacijo, žal ne kaže enakega posluha za alternativno urbano kulturo. Po tej se živa mesta razlikujejo od izpraznjenih zgodovinskih izložb za turiste in od zaspanih primestij. Rog je predstavljal otok odpora proti gentrifikaciji Ljubljane. Občinski načrt prenove kompleksa Rog pa tu predvideva nastanitev kreativne industrije, npr. arhitekturnih birojev, marketinških agencij, komercialnih dizajnerjev in drugih, ki delajo za kapital. Kaže, da mestna oblast ne razume razlike med tema dvema vrstama kulture. Poleg tega v prenovljenem Rogu ne bi bilo več prostora za socialni aktivizem. To sta glavna razloga, zakaj so Rogovke in Rogovci zavračali dialog o postopkih svoje izselitve. Izselitev alternativne kulture namreč ne bo začasna, za čas prenove stavb, temveč trajna.

Oddelek za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani poziva mestno oblast, naj po dolgih letih spodletelega dialoga o sporazumni deložaciji začne z Rogovci in Rogovkami in ostalo javnostjo na področju alternativne urbane kulture končno voditi dialog o vsebinah v Rogu po njegovi gradbeni prenovi.

Dr. Gorazd Kovačič,

predstojnik Oddelka za sociologijo UL FF

V Ljubljani, 25. 1. 2021