Sinteza dokazov za oblikovanje politik s področja vedenjske znanosti v času COVID-19

Kako lahko psihologija prispeva k oblikovanju politik in javnemu zdravju?

Dve neodvisni mednarodni skupini strokovnjakov, vključno z doc. dr. Žanom Lepom z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, sta pod vodstvom dr. Kaia Ruggerrija z Univerze Columbia pregledali 747 »pandemskih« raziskav s področja psihologije in vedenjskih znanosti (s povprečnim vzorcem 16.848 ljudi) ter iskali dokaze v podporo 19 trditvam, povezanih z ukrepi za znanstvenike in oblikovalce politik v času pandemije. Kot eden od neodvisnih recenzentov je dr. Lep sodeloval pri ocenjevanju kakovosti dokazov v pregledanih člankih in njihove posplošljivosti iz eksperimentalnih v vsakdanje življenjske pogoje.

Med dokazi so bili najmočnejši tisti, ki so učinkovitost ukrepov povezovali z medkulturnimi razlikami (cenjenje osebne svobode otežuje koordinacijo in upoštevanje ukrepov), zmanjševanjem polarizacije ter vpliva dezinformacij. Poleg tega lahko upoštevanje ukrepov spodbujajo zaupanja vredni voditelji, osredotočanje na pozitivne družbene norme in sklicevanje na družbeni oz. politični konsenz. Avtorji so sintetizirali empirične dokaze, zbrane širom sveta, ob tem pa predstavili nov pristop k analiziranju z dokazi podprtega oblikovanja politik, ki je lahko koristen tudi v prihodnje (ob javno-zdravstvenih pretresih, pandemijah, vremenskih katastrofah, povezanih s podnebnimi spremembami ...). Izpostavili so tudi več predlogov za znanstvenike in odločevalce.

Več o študiji lahko preberete na tej povezavi. Celoten članek, objavljen v reviji Nature, je v prostem dostopu dosegljiv na tej povezavi.

Povezava do prispevka na STAznanost