Žalna seja v spomin na akademika Janeza Orešnika in odprtje razstave

Žalna seja (foto: Primož Jakopin)

Žalna seja (foto: Primož Jakopin)

V torek, 11. junija 2024, je v spomin na preminulega akademika Janeza Orešnika potekala žalna seja, ki ji je sledilo odprtje razstave z naslovom Akad. Janez Orešnik, jezikoslovec, ki je presegel meje jezikoslovja.

Dogodek se je začel z glasbenim nastopom, kjer sta pevka Tina Debevec Bratoš in pianistka Katarina Tominec izvedli Caccinijevo Ave Mario. Nato je sledil govor mag. Ane Mehle, ki je s čustvenimi besedami počastila življenje in delo akademika Janeza Orešnika. Dogodek se je zaključil s slovensko ljudsko pesmijo Pri farni cerkvici v priredbi J. Ravnika.

Mag. Ana Mehle je v svojem govoru izrazila veliko čast in hkrati uteho, da je smela skupaj z bibliotekarkama knjižnice za germanistiko, anglistiko in prevajalstvo pripraviti razstavo v spomin na akademika Orešnika. Poudarila je, da je bil prof. Orešnik človek z veliko začetnico. S svojim genijem, dobroto, modrostjo, vztrajnostjo, disciplino, sočutnostjo, empatičnostjo, neustrašnostjo, pokončnostjo in iskrivo hudomušnostjo je neprecenljivo vplival na slovensko akademsko skupnost in širše, je dejala mag. Mehle. »Z njegovo smrtjo je nepreklicno konec nekega obdobja.«

Razstava je preprosta, saj življenje in delo akademika Orešnika govorita sama zase. Njen naslov Jezikoslovec, ki je presegel meje jezikoslovja pa pomeni, da je s svojim zgledom in pomenom vplival in še vedno vpliva na slovensko samozavest. Razstava je postavljena v krogu, ki simbolizira celoto, kjer je začetek konec, ki je hkrati tudi začetek.

Mag. Ana Mehle je izpostavila, da je profesor raziskoval neprestano in se med drugim izpopolnjeval tudi na najuglednejših svetovnih institucijah, kot sta na primer Harvard in M.I.T., kjer je celo leto poslušal predavanja Noama Chomskega. Ob koncu govora se je spomnila, kako je prof. Orešnik vedno z zaupanjem podprl njene predloge in ji dal popolno akademsko svobodo in vrednost. Ko sva se srečala, sem ga vedno vprašala: »Prof. Orešnik, kako ste?« On je odgovoril: »Še sem živ, ampak nobenemu povedat.«

»In res, prof. Orešnik je še kako živ, saj nam s svojim žitjem in bitjem lahko služi kot zgled za to, kako mora v teh kaotičnih, materialističnih, nemoralnih, izgubljenih časih ravnati slovenska akademska skupnost, kajti samo v njeni moči je, da spremeni svet.«

Razstavo o življenju in delu akademika Janeza Orešnika si lahko ogledate v avli Filozofske fakultete do 27. junija.

Zadnje novice

Konferenca o pisanju in objavljanju v sodobnem zgodovinopisju

Utrinek z delavnice

Nacionalistična večjezičnost: Mnogotere jezikovne lojalnosti in nacionalna pripadnost v Vzhodni in Srednji Evropi ter na Balkanu

Dominique Kirchner Reill Univerza v Miamiju

Sing-a-Vision: izzivi so končani, spomini posejani

Uvodni govor dekanje na zaključni prireditvi Sing-a-Vision