Zasl. prof. akad. dr. Kajetan Gantar bo prejel Prešernovo nagrado

Zasl. prof. akad. dr. Kajetan Gantar

Zasl. prof. akad. dr. Kajetan Gantar

Klasični filolog in prevajalec zasl. prof. akad. dr. Kajetan Gantar (Oddelek za klasično filologijo Filozofske fakultete) bo prejel Prešernovo nagrado 2022 za življenjsko delo. Iskrene čestitke!

Prešernove nagrade bodo sicer podelili na predvečer Prešernovega dneva.

Akademik Kajetan Gantar, klasični filolog svetovnega ugleda, eden ključnih slovenskih intelektualcev svoje generacije, avtor dveh avtobiografskih knjig (Utrinki ugaslih sanj, Zasilni pristanek), se v slovensko kulturno zgodovino zapisuje z veličastnim prevajalskim opusom. Kot prevajalec sodi med naše najpomembnejše, med tiste, ki si niso le požrtvovalno naložili posredniške in razlagalske naloge, temveč jim je bilo dano to nalogo opravljati z umetniškim čutom, s posluhom za slogovne razpone in odtenke izvirnih besedil, predvsem pa z neomajno jezikovno samozavestjo, z vero v izrazno moč slovenščine.

Prispevek Kajetana Gantarja k slovenskemu poznavanju antične književnosti in filozofije je neprecenljiv. Dolgujemo mu prevode Homerja (izbor iz Odiseje), Hezioda (Teogonija, Dela in dnevi), Pindarja, Sapfo, Ajshila (Uklenjeni Prometej, Peržani), Sofokla (Antigona, Kralj Ojdip, Elektra), Evripida (Ifigenija v Avlidi), Aristotela (Poetika, Nikomahova etika), Teofrasta, Teokrita (Idile), Plutarha, Prokopija, Plavta (Hišni strah, Komedija o loncu), Terencija, Katula, Propercija, Horacija, Ovidija (izbor iz Metamorfoz), Psevdo-Longina (O vzvišenem), več svetopisemskih knjig ...

Za antologijo in prevod Rimske lirike je l. 1969 prejel Sovretovo nagrado, za prevod dveh Plavtovih komedij pa l. 1972 nagrado Prešernovega sklada.

K večini svojih prevodov je napisal obširne spremne študije, prav tako k nekaterim starejšim prevodom Antona Sovreta, ki jih je z diskretnimi, a učinkovitimi posegi približal sodobnemu bralcu in so po njegovi zaslugi še vedno berljivi.

Modernost, ki jo odsevajo ti spoštljivi, a odločni posegi, pride še toliko bolj do izraza v Gantarjevih lastnih prevodih. Antika, kot jo spoznavamo skozi te poslovenitve, ni prevlečena s patino, nima enotne govorice, vedno enakega glasu, ampak nam govori v različnih slogih, bobneče ali potihem, od daleč ali zelo od blizu, s filozofsko preciznostjo ali z realistično neposrednostjo. Skozi prevode Kajetana Gantarja se nam antična književnost ne kaže kot zgodovinska kurioziteta, niti ne kot zakopani temelj naše kulture, temveč kot nekaj svežega in navdihujočega. Prevajalčev prožni duh nam je ustvaril klasično tradicijo, ki bo, kot vsaka prava klasika, dolgo ohranila živost.

Menimo, da si akademik prof. dr. Kajetan Gantar za svoj prispevek k slovenski kulturi, katerega jedro predstavlja prevajalski opus, zasluži Prešernovo nagrado za življenjsko delo.      

(Odlomek iz obrazložitve: Strokovna komisija za književnost)

 

Več v prispevku na www.rtvslo.si

 

Zadnje novice

Grad Rajhenburg – izzivi prenove, oživljanja in življenja grajskih stavb

Ogled romanske kapele gradu Rajhenburg. O rekonstrukciji romanske apside govori restavrator Jože Drešar (foto: Renata Novak Klemenčič)

EUTOPIA: Slovenska akademska diplomacija na CY Cergyjski univerzi v Parizu navdušila s predstavitvami kulturne dediščine

Raziskovalnih dnevov kulturne dediščine so se udeležili prof. dr. Mojca Ramšak, izr. prof. dr. Matija Črešnar in prof. dr. Sonja Ifko.

Med nagrajenci Slovenskega knjižnega sejma diplomantka in magistrica s Filozofske fakultete

Nagrajenki s prejetima nagradama (foto: Namita Subiotto)