Znanost versus tehnoideologija: kritična refleksija na okrogli mizi

V sredo, 5. marca 2025, je v avli Filozofske fakultete potekala okrogla miza z naslovom Znanost versus tehnoideologija. Dogodek, ki ga je vodila filozofinja in raziskovalka doc. dr. Bara Kolenc, je privabil številne poslušalce, ki so z zanimanjem spremljali razpravo o vlogi in prihodnosti znanosti v času vse večje podrejenosti tehnološkim interesom.

Gostje okrogle mize – filozof in pisatelj izr. prof. dr. Mirt Komel, fizik in filozof dr. Matjaž Ličer ter filozof tehnologije dr. Aleš Mendiževec – so iz različnih perspektiv osvetlili vprašanje odnosa med znanstveno raziskovalno dejavnostjo in prevladujočimi interesi tehnoloških korporacij. Razpravljali so o tem, kako je znanost vse bolj podrejena tehnoideologiji, ki jo poganja predvsem profitabilnost in konkurenčnost, kar se odraža tudi v prerazporeditvi raziskovalnih sredstev na nacionalni in mednarodni ravni.

Posebna pozornost je bila namenjena vprašanjema, ali je znanost še sposobna lastne kritike ter kako lahko humanistika in družboslovje prispevata k ohranjanju neodvisnosti akademske sfere. Udeleženci so izpostavili, da v času, ko univerze vse bolj sledijo interesom tehnoloških gigantov in ko formalna izobrazba pri zaposlovanju v podjetjih, kot so Alphabet, Meta in Tesla, izgublja pomen, postaja vprašanje vloge akademskih institucij v družbi še toliko bolj pereče.

Razprava je bila tudi priložnost za refleksijo o novi delitvi znanstvenih področij, ki je v zadnjih letih prestrukturirala sistem javnega financiranja raziskav. Medtem ko se sredstva vse bolj preusmerjajo v naravoslovne in tehnološke discipline, humanistika in družboslovje ostajata na obrobju. Gostje so opozorili na nevarnost tega trenda in na nujnost iskanja mehanizmov za ohranitev kritične misli v znanstveni sferi.

Dogodek je ponudil številna odprta vprašanja, ki bodo v prihodnosti gotovo ostala predmet nadaljnjih akademskih in družbenih razprav. Udeleženci in poslušalci so si bili enotni, da mora znanost ostati neodvisen prostor refleksije in raziskovanja, ki presega zgolj ekonomsko in tehnološko uporabnost.