Oddelek za filozofijo

Gostovanje prof. Georgiosa Faraklasa

Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete UL ter projekt Skupno med substanco in subjektom vas vljudno vabita na predavanja, ki jih bo v maju 2024 imel Georgios Faraklas (Univerza Panteion, Atene, Grčija)

 

Georgios Faraklas je študiral filozofijo v Parizu na Univerzi Paris I, kjer je leta 1994 doktoriral na temo Individualnost v Heglovi filozofiji pravice pod mentorstvom B. Bourgeoisa. Je profesor politične filozofije na univerzi Panteion (Atene) ter avtor številnih knjig. Med drugim je napisal Machiavelli. Moč vladarja (1997, v francoščini); Položaj in moč. K dialektični teoriji vednosti za družbene pojave (1997, v grščini); Teorija vednosti in metoda pri Heglu (2000, v grščini); »Auto to pragma«: Kritika vzročnosti in odnosa do sebe v konstituciji družbenega predmeta (2001, v grščini); Pomen in gospostvo. Vzpostavitev pomena in kritika gospostva (2007, v grščini); Logika kapitala. Kritični uvod v Marxa in Webra (2018, v grščini). Skupaj s Kozatsasom, Synegiannihem in Viewegom je uredil zbornik Hegel in skepticizem (2017, v angleščini). V grščino je prevedel številna filozofska besedila, med drugim Heglovo Fenomenologija duha.

 

PREDAVANJA:

 

Kaj pomeni heglovski izraz »biti sam in segati preko (übergreifen) do drugega«?

(torek, 14. maja, ob 19h, FF UL, pred. 426)

Izvirnost Heglove metode je v tem, da upošteva asimetrijo nasprotij v semantični strukturi pojmov. Tako se lahko izogne transcendenci, tudi v svojem političnem delu, kjer je vsak državljan naravno bitje, ki pripada civilni družbi, pa tudi politični akter.

 

»Egaux par convention«. O Rousseaujevi politični delegitimizaciji narave 

(sreda, 15. maja, ob 18h, FF UL, pred. 15)

Če enakost med ljudmi ne predpostavlja več enakosti v naravi, jo je mogoče univerzalizirati. To je možno, če enakost pojmujemo kot predpostavko vsake človeške      konvencije. To je radikalno nova teza, ki se pojavi v Rousseaujevi politični misli.

 

Politika po Kronštatu. Hannah Arendt o svètih in družbi. 

(četrtek, 16. maja, ob 19h, Vodnikova domačija Center)

Za Arendt je v politični interakciji moja svoboda neposredno sorazmerna s svobodo drugega, medtem ko je v družbeni interakciji moja svoboda obratno sorazmerna s svobodo drugega. To nam pomaga razumeti, zakaj skuša Arendt zaščititi državo pred družbo, »državo« pa istoveti s »sveti«, tj. z oživitvijo neposredne demokracije.

Obvestila

Oddelek za pedagogiko in andragogiko

ODPRTOST TAJNIŠTVA

Oddelek za pedagogiko in andragogiko

Študentsko delo

Oddelek za umetnostno zgodovino

Strokovna služba Oddelka za umetnostno zgodovino 22. 11. 2024

Osrednja humanistična knjižnica

Prenovljena čitalnica FF

Oddelek za filozofijo

Strokovna služba FIL - delo od doma