Psihologija dela

Psihologija dela

Stopnja: 1

Ure predavanj: 45

Ure seminarjev: 45

Ure vaj: 45

ECTS točke: 8

Nosilec/izvajalec: doc. dr. Babnik Katarina, doc. dr. Bajec Boštjan

1. Temeljni pojmi: organizacija, organiziranje, delo, delovno mesto, delovne naloge: opis in razlaga skozi perspektivo psihologije dela

2. Značilnosti nalog in zahteve dela:
(i) Opredelitev delovnih zahtev in delovnih obremenitev; vrste zahtev (fizične, kognitivne, čustvene) in obremenitev (kvantitativne, kvalitativne, vloge), opredelitev delovnih virov in vrste delovnih virov; (ii) teorije in modeli delovnih zahtev in virov; (iii) pristopi in pripomočki ocenjevanja delovnih zahtev, delovnih virov.

2. Posameznik in delo: (i) vloga individualnih lastnosti pri delu: demografske spremenljive in stabilnejše lastnosti in delo: koncepti zmožnosti, znanje, spretnosti in veščine, osebnostne lastnosti in druge individualne značilnosti.

3. Analiza dela:
(i) teorije, pristopi in pripomočki k izvedbi analize dela, usmerjene v delo in posameznika ter sodobne perspektive analize dela; (ii) uporaba rezultatov analize dela za vrednotenje dela/ delovnega mesta, psiholoških vidikov ocene tveganja pri delu, opredelitev minimalnih in prednostnih kriterijev za zasedbo delovnega mesta, opredelitev kriterijev za ocenjevanje delovne uspešnosti.

3. Odnos do dela in delovnega okolja:
(i) zadovoljstvo, pripadnost in delovna zavzetost (opredelitev, struktura in merjenje).
4. Delovno vedenje:
(i) Izvedba dela; (ii) učinkovitost in uspešnost: psihološka opredelitev in modeli, kriteriji in merjenje, pričakovana/nad oz. podpovprečna učinkovitost; (iii) napake pri delu in kritični dogodki; (iv) adaptivna učinkovitost; (v) kontraproduktivno vedenje, vedenje v dobrobit organizacije.

5. Počutje in zdravje v povezavi z delom:
(i) utrujenost, dolgčas, stres, izgorelost, vpliv dela na fizično in duševno zdravje: opredelitev, merjenje; (ii) koncept delovne zmožnosti in vloga psihološke stroke v postopkih ugotavljanja delovne zmožnosti; (iii) poklicne bolezni; (iv) zdravstveni absentizem, zdravstveni prezentizem; (iii) primarna, sekundarna terciarna preventiva stresa in negativnega vpliva dela na zdravje.

6. Oblikovanje in načrtovanje dela kot pristop k prilagajanju dela posamezniku: (i) blagostanje zaposlenih kot družbena odgovornost in odgovornost zaposlovalca; (ii) ergonomski ukrepi, (iii) načrtovanje dela in počitka, delovni čas; (iv) obogatitev dela, (v) individualno prilagajanje/ oblikovanje dela (job crafting), (vi) modeli poklicne rehabilitacije: kronične bolezni in oviranosti.

Diagnostične spretnosti: analiza dela, analiza delovnih zahtev in virov, ocenjevanje rezultatov dela, ocenjevanje odnosa do dela, ocenjevanje ocenjevanje stresa, utrujenosti in izgorelosti.

Intervencijske spretnosti: psihološki pristopi k oblikovanju dela; opredelitev minimalnih in zaželenih kriterijev za zasedbo delovnega mesta; primarni preventivni programi (duševnega) zdravja pri delu – izvedba delavnic, izobraževanj.

- Peeters, M. C., De Jonge, J. in Taris, T. W. (ur.). (2013). An introduction to contemporary work psychology. John Wiley & Sons.
- Izbrano poglavje iz Bajec, B., Boštjančič E. in Tement, S. (ur) (2016). Človek, delo in organizacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta: Tement, S. in Boštjančič, E.: Psihologija dela (str. 97 – 114).
Izbrana poglavja iz: Schabracq, M., Winnubst, J. A. in Cooper, C. L. (ur.). (2003). The handbook of work and health psychology. J. Wiley & Sons.
Znanstveni članki po usmeritvah izvajalcev oz. izvajalk predmeta.
Zapiski s predavanj, vaj in seminarjev.