Oddelek za muzikologijo

Romski glasbeniki na Slovenskem: družbeni položaj, kulturne prakse, interakcije

Romski glasbeniki na Slovenskem: družbeni položaj, kulturne prakse, interakcije

Članica UL, ki izvaja projekt UL, Filozofska fakulteta
Šifra projekta J6-50204
Naziv projekta Romski glasbeniki na Slovenskem: družbeni položaj, kulturne prakse, interakcije
Obdobje trajanja projekta 1. 10. 2023–30. 9. 2026
Letni obseg 1,35 FTE
Vodja projekta prof. dr. Svanibor Petan
Veda in raziskovalno področje 6.08.00 Humanistika / Muzikologija
Sodelujoče raziskovalne organizacije /

Raziskovalni projekt Romski glasbeniki na Slovenskem: družbeni položaj, kulturne prakse, interakcije se osredotoča na romske glasbenike, pripadnike manjšine v Sloveniji, ter na njihove pretekle in sedanje glasbene prakse, ki do zdaj niso bile dovolj raziskane. Na metodoloških temeljih terenskega raziskovalnega dela ter študija dokumentiranih medijskih in drugih virov bo raziskava določila tako vplive kulturnih politik na dinamiko glasbenega udejstvovanja Romov, kot tudi vplive neposrednega angažmaja romskih glasbenikov na prepoznavnost in položaj Romov v naši družbi. 

Raziskava je  nadaljevanje prejšnjega raziskovalnega projekta Glasba in etnične manjšine. (trans)kulturne dinamike v Sloveniji po letu 1991. Geografski domet raziskave zajema romsko skupnost v različnih regijah Slovenije, med njimi so Prekmurje, Dolenjska in Gorenjska (primer Sintov) prepoznavnih po tradicionalni navzočnosti romskih skupnosti, hkrati pa tudi urbana središča, Maribor in Ljubljana, v katerih potekajo pomembne in za ta projekt relevantne glasbene interakcije. Raziskava zajema tudi druge oblike javnega predstavljanja romske glasbe (institucionalno, v zvočnih medijih, na prizoriščih in online) ter tudi medijsko predstavnost romskih glasbenikov.

Vodja projekta: prof. dr. Svanibor Hubert Pettan št. 19622

Raziskovalna skupina (po abecedi):

izr. prof. dr Alenka Bartulović št. 26523

dr. Alma Bejtullahu št. 55907

doc. dr. Katarina Bogunović Hočevar št. 23445

izr. prof. dr. Damjan Mandelc št. 24436

dr. Maša Marty št. 15617

doc. dr. Anja Moric št. 50830

prof. dr. Leon Stefanija št.15699

dr. David Verbuč št. 58809

Projekt je sestavljen iz šestih sklopov.

Delovni sklop 1 (WP 1): Vodenje projekta (M1‐M36)

Namen prvega delovnega sklopa pripraviti podroben raziskovalni načrt (vključno s pregledom stanja v stroki), ter načrt o upravljanju podatkov, ter tudi zagotoviti učinkovito in pregledno vodenje projekta (z rednimi sestanki raziskovalne skupine). 

Opis raziskovanja:

V okviru projekta smo organizirali vrsto delovnih sestankov skupine (1), pripravili spletno stran projekta (2) in pripravili delovni načrt projekta priročnik projekta (3).

Opravljeni delovni sestanki so omogočili dobro organiziranost in koordiniranost raziskovalne skupine med drugim tudi pri organiziranju terenskega raziskovanja, pripravo predstavitev na simpozijih ter tudi priprave za simpozija, ki potekajo zelo uspešno.

Stopnja uresničitve: 50 % (glede na časovni razpored je trenutna realizacija 100 %, delovni sklop je še vedno v teku).

 

Delovni sklop 2 (WP2): Terenska raziskava (M4‐M18) v Prekmurju, Mariboru in na Dolenjskem

Opis raziskovanja: opravljeni so intervjuji z glasbeniki v Pušči, Sebeborcih in Murski Soboti, kulturnimi delavci Murske Sobote, obiskali smo muzeje romske skupnosti in romski medijski center ROMIC. 

Rezultati: Ugotovili smo kakšne so oblike glasbenega delovanja romskih glasbenikov, kje se srečujejo z diskriminacijo in kateri načini družbenega delovanja oziroma aktivacije jim pomaga pri uresničevanju ciljev. Med raziskovalnim delom smo ugotovili, da obstaja povezava med položajem romske skupnosti v Sloveniji, kulturnimi politikami, ki jih izvaja država (in njene institucije) kot nosilka moči, in nekaterimi glasbenimi aktivnostmi. Še posebej se je to pokazalo med terenskim raziskovanjem v Prekmurju, kjer delujejo nekatere glasbene skupine, ki jih sestavljajo romski glasbeniki, ki (večinoma) izvajajo v romščini (npr. skupina Roman Glauso). Njihov cilj,  ohranjanje romskega jezika in prekmurske romske glasbene prakse, se prepleta z družbenim aktivizmom in vključevanjem v lokalno kulturno odločevanje, dobršen del glasbenih dejavnosti, pa so skupine razvijale ob instrumentih javnega razpisa, ki jih izvaja država. Raziskava ugotavlja tudi zanimive načine, kako država, preko distribucije fondov, vzdržuje položaj moči (referenca [8]).

Rezultate uporabljamo pri diseminaciji dela (simpoziji, članki, [2 in4]).

 

 

Delovni sklop 3 (WP3): Terenska raziskava (M4‐M18), območje Gorenjske, Ljubljane in drugih urbanih središč 

Opis raziskovanja: terenska raziskava in intervjuji na gorenjskem in severne Slovenije (Velenje in okolice, Kranj idr.), pregled arhivov v območju Celja in Gorenjske, tudi arhiva GNI ZRCSAZU. Preučevanje sintskih glasbenikov, ki so delovali na Gorenjskem. Terenska raziskava v urbanih središčih zahodne Slovenije (Portorož, Piran, Koper) ter v Ljubljani.

Rezultati: Ugotovitev o dejanskih kulturnih in socialnih politikah institucij odgovornih za podeljevanje glasbenih dovoljenj (regionalne administrativne enote, lokalne občine in policijske uprave), ter tudi reguliranje delovanja romskih glasbenikov v času socializma. 

Uporaba rezultatov: Razvijanje teorije o kulturnih in socialnih politikah institucij odgovornih za podeljevanje glasbenih dovoljenj (regionalne administrativne enote, lokalne občine in policijske uprave), ki so vplivale na delovanje romskih in sintskih glasbenih zasedb v času med obema vojnama ali pa pozneje, v času socializma, je država prek državne kulturne in ekonomske politike vplivala na delovanje romskih zasedb, ki so igrale po hotelih in restavracijah v obdobju socializma (predvsem v Velenju in Murski Soboti) (referenca [7]).

 

Delovni sklop 4 (WP4): Terenska raziskava (M12‐M22), institucionalna, medijska in odrska reprezentacija romskih glasbenikov

Cilj delovnega sklopa je raziskovati reprezentiranje romskih glasbenikov v kontekstu državnih kulturnih institucij in javnih zavodov (vključno z javno RTV) ter tudi širšo reprezentacijo na koncertnih odrih, namenjenih večinskemu neromskemu prebivalstvu. 

Opis raziskovanja: pogovor z radijskimi in televizijskimi uredniki, analiza oddaj, pogovor z romskimi glasbeniki, ki sodelujejo v slovenskem medijskem prostoru. Pregled diskografije. 

Rezultati: ugotovitve o žanru slovenske romske glasbe in prehod v širši družbeni prostor. Znanje o interpretaciji romske glasbe s strani neromskih glasbenikov, položaj glasbe kakšno v slovenski glasbeni krajini.

Rezultate bomo uporabili pri analiziranju kulturnih strategij, prek katere romske skupnosti iščejo družbeno priznanje, ekonomsko preživetje in opredelitev identitete znotraj evropskih družb, saj romski glasbeniki lahko glasbo uporabljajo tudi za izražanje kulturne medijska reprezentacije avtentičnosti ter ekonomsko preživetje v kontekstu obstoječih stereotipov in tržnih sil (referenca [9]). 

Rezultate bomo uporabili tudi za ugotovitev medijske in koncertne reprezentiranosti Romskih glasbenikov za večinsko prebivalstvo. 

Rezultate bomo uporabili tudi pri razčlenjevanju dela romskih glasbenikov, ki ustvarjajo zunaj t. i. romske glasbe (torej glasbe, ki se nanaša na lokalno tradicijsko glasbo Romov), so dejavni v Sloveniji (bodisi v klasični glasbi, jazzu, popu, narodno-zabavni glasbi ali drugih zvrsteh popularne glasbe) in te glasbe ne identificirajo kot del svoje romske identitete. Rezultati nam bodo pomagali ugotoviti ali njihove glasbene prakse glasba so vezana na njihovo etnično poreklo ali kulturno dediščino, torej naslovit vprašanje (neso)razmerja med romsko identiteto in glasbo, kot načinom komunikacije zunaj ožjega identitetnega parametra (referenca [4]).

 

Delovni sklop 5 (WP5): Analiza in diskusija ter doseganje ugotovitev v zvezi z raziskavo (M18‐M30)

Stopnja realizacije: 10%, skladno s časovnico je začetek delovnega sklopa 5 v aprilu 2025, a so raziskovalci že začeli analizirati in opraviti ugotovitve za izsledke iz delovnega sklopa 3 in 4. 

Delovni sklop 6 (WP6): Diseminacija in komunikacija (M1‐M36)

Namen delovnega sklopa je zagotoviti javno vidnost projekta, dostopnost projektnih rezultatov ter seznanitev znanstvene, strokovne in širše javnosti z glavnimi ugotovitvami in zaključki projektne raziskave. 

Do sedaj je realizirano:

a) Javna predstavitev raziskovalnega projekta za zainteresirano javnost (realizirano 100%).

b) Sodelovanje z romskimi glasbeniki za namen promocije njihovih glasbenih praks (glede na časovni razpored, je trenutna realizacija 100 %, delovni sklop je še vedno v teku).

c) Spletna stran projekta  (trenutna realizacija 100 %, delovni sklop je še vedno v teku). 

č) organiziranje mednarodnega simpozija v sklopu projekta »Romski/e in Sintski/e glasbeniki/ce med državo, trgom in drućbo«, ki bo 21.-23. avgusta 2025 (priprava poziva za prispevek, selekcija, urejanje poslanih abstraktov sestava programa). 

d) Predstavitev raziskave v medijih (trenutna realizacija 100 %, delovni sklop je še vedno v teku). 

Rezultati: odmevnost projekta v medijih, udeležba s predstavitvijo na mednarodnem simpoziju, predstavitev projekta na svetovni konferenci ICTMD,  pričakovana razstava, gostimo tudi mednarodni simpozij. 

Rezultate bomo uporabili za širjenje spoznanj o romskih in sintskih glasbenikih v akademski in strokovni javnosti ter za večjo senzibilizacijo neromske javnosti in promocijo romskih glasbenikov v Sloveniji.

Bibliografske reference članov raziskovalne skupine, ki izhajajo neposredno iz izvajanja projekta

 

Predstavitve na mednarodnih simpozijih

Pettan, S., Bejtullahu A., Marty M., Verbuč, D. Predstavitev raziskovalnega projekta na panelu  na 48. svetovni konferenci Mednarodnega združenja za tradicijsko glasbo in ples (ICTMD) v Wellingtonu, na Novi Zelandiji (Aotearoa) (več tukaj: https://easychair.org/smart-program/ICTMD2025/2025-01-10.html)

-  Pettan, Svanibor H. 2025. »Romani Musicians and Musical Practices in Slovenia: Emerging Issues in Research of a Marginalized Minority«  COBISS.SI-ID=230763267

- Bejtullahu, Alma: “’I Get the Goosebumps when Reminded’: How Romani Musicians React in the Situation of Being Othered in the Slovene Mainstream Musical Scene?”.  COBISS.SI-ID =230765059

- Maša K. Marty: “Navigating the Crossroads: Non-Romani Musicians and the Romani Music Scene in Slovenia”. COBISS.SI-ID=230766339

- Verbuč, David. 2025. “Romani and Sinti Musicians in North Slovenia: Methodological Grappling with Scarcity, Silence, Absence, and Distortion in the Sources”. COBISS.SI-ID =230768131  

 

Bejtullahu, Alma. b. d. „The venues of the minorities’ music: the case of Romani and ABCMMS in Slovenia: prispevek v simpoziju študijske skupine Glasba in manjšine pri Mednarodnem svetu za tradicije glasbe in plese v Kolombu, Šrilanka, Univerza Kelaniya, 5. december 2023“ COBISS.SI-ID =230770947 

 

Predavanja

Marty, Maša K. 2024. »Roma-Musiker in Slowenien«. Vabljeno predavanje na Univerzi v Bernu, Švica. Oddelek za muzikologijo in Oddelek za socialno antropologijo. 10. december 2024. COBISS.SI-ID =230771715 

 

Članki

Verbuč, David. 2025. “Romani and Sinti Musicians in North Slovenia: Methodological Grappling with Scarcity, Silence, Absence, and Distortion in the Sources”. (v procesu recenzije) COBISS.SI-ID=230768131

 

Intervjuji

Horvat, Sandi, in Svanibor Pettan. 2024. „Po poti romskih glasbenikov“. Ljubljana: Radiotelevizija Slovenija javni zavod. 2024. https://365.rtvslo.si/podkast/nase-poti/175034426. COBISS.SI-ID: 230993923

Raziskovalni projekt je (so)financiran s strani Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).

logotip arisa