Teorija zgodovine I

Teorija zgodovine I

Stopnja: 2

Ure predavanj: 60

Ure seminarjev: 0

Ure vaj: 0

ECTS točke: 5

Nosilec/izvajalec: prof. dr. Verginella Marta

Predmet Teorija zgodovine obravnava pogojenosti zgodovinskega preučevanja in epistemološka vprašanja, ki jih je še posebej nazorno zastavil Marc Bloch v svoji Apologie pour l'histoire ou métier d'historien (1949). Teoretsko razpira ozadje posameznih zgodovinopisnih vprašanj, še posebej tistih, ki zadevajo naslednje vsebinske sklope: zgodovina - spomin, zgodovina - politika, zgodovinar - sodnik, zgodovinar - pričevalec, zgodovina – spol. Študente seznanja z najsodobnejšimi zgodovinopisnimi razpravami na področju preučevanja in pisanja nacionalne zgodovine (tudi multietničnih in obmejnih področij), spolne determiniranosti nacionalne zgodovine, njene javne rabe in kritike, ki jo je deležna v okviru nacionalnih in kulturnih študij. Posebna pozornost je posvečena analizi osrednjih pojmov nacionalno profiliranega zgodovinopisja (nacija, nacionalna zgodovina, nacionalna identiteta, etnično ozemlje, multikulturalizem), etnocentričnih paradigm in orientalizma. Problematizirana je njihova teoretsko orientacijska funkcija in empirična raba.

- B. Anderson, Imagined Communities: Reflections On the Origin and Spread of Nationalism, London 1983 (v slov. Zamišljene skupnosti, Ljubljana, 2000, 223 str.)
- G. Balakrishnan (ur.), Mapping the nation, London - New York 1996
- M. Bloch, Apologie pour l'histoire ou métier d'historien, Pariz 1949 (v slov. Apologija zgodovine in zgodovinarjev poklic, Ljubljana 1996, 183 str.)
- E. J. Hobsbawm, Ranger.T. (ur.), The Invention of Tradition, Cambridge 1983, 320 str.
- M. Halbwachs, Les cadres sociaux de la mémoire, Pariz 1968 (v slov. Kolektivni spomin, Ljubljana 2001, 264. str.)
- R. Koselleck, Vergangene Zukunft, Frankfurt am Main 1989 (v slov. Pretekla prihodnost, Ljubljana 1999, 401 str.)
- E. W. Said, Orientalism, New York 1978 (v slov. Orientalizem, Ljubljana 1996,, 457 str.)
- P. Burke, Revolucija v francoskem zgodovinopisju, Ljubljana 1995, 167 str.
- K. Jenkins, On ‘What is history?’, London in NewYork 1995, 200 str.
- P. Veyne, So Grki verjeli v svoje mite, Ljubljana 1999, 258. str.