Učbenik za didaktiko umetnostne zgodovine

Učbenik za didaktiko umetnostne zgodovine povzema temeljne didaktične koncepte za izvajanje pouka umetnostne zgodovine v gimnazijah z izhodiščem v metodi globalnega učenja, ki v središče učnega procesa postavlja dijakinjo/dijaka. Pri tem upošteva sodobne didaktične pristope, aktualno zakonodajo in predpise s področja šolstva. Osredotoča se na tiste specifike umetnostne zgodovine, ki jo v načinu poučevanja in učenja najbolj bistveno razlikujejo od drugih strok: primarno vizualni način prejemanja informacij in ubesedenje videnega, interdisciplinarno kontekstualizacijo spoznanj in vzgojno vrednost učne snovi. Teoretične prilagoditve splošnodidaktičnih načel učbenik združuje s konkretnimi napotki, nalogami in primeri, ki pripomorejo k poglobljenemu razmišljanju o načinu prevajanja didaktične teorije v dejavno prakso. Uvodni poglavji sta posvečeni zgodovinskemu pregledu študija umetnostne zgodovine na Univerzi v Ljubljani in didaktike umetnostne zgodovine.