izr. prof. dr. Andrej Gaspari

Andrej Gaspari, roj. 1973 v Ljubljani, je leta 1997 diplomiral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani z nalogo o rimskih mostovih v Sloveniji. Leta 2003 je na Univerzi v Ljubljani uspešno zaključil doktorski študij z zagovorom disertacije Latenske in zgodnjerimske najdbe iz Ljubljanice. Od leta 2015 je v nazivu docent zaposlen kot visokošolski učitelj za področje Rimske arheologije na Oddelku za arheologijo FF UL.

Od leta 1997 je vodil ali sodeloval pri več kot 90 arheoloških raziskavah najdišč v Sloveniji in tujini, med katerimi velja izpostaviti zaščitna izkopavanja kompleksa poznokeltskih in zgodnjerimskih svetišč v Celju (2003/2004) ter rimske Emone (2003–).

Kot izkušen arheolog-potapljač in vodja ekspertne Skupine za podvodno arheologijo pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije se je intenzivno posvečal raziskavam podvodnih najdišč v celinskih vodah in morskem akvatoriju ter sodeloval pri vrsti mednarodnih projektov. V okviru zaposlitve na Direktoratu za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo v letih 2010–2014 se je med drugim ukvarjal s pripravo sistemskih rešitev in področnih strategij.

Od leta 2007 je član mednarodne komisije ICUCH (International Committee on the Underwater Cultural Heritage), kot član Znanstvenega in tehničnega svetovalnega telesa (Scientific and Technical Advisory Body) h Konvenciji UNESCO o varovanju podvodne kulturne dediščine pa vrši tretji mandat (2009–2013 in 2019– ).

Je avtor več kot 180 znanstvenih in strokovnih del ter javnih predavanj. Med raziskovalna področja, ki jim je namenjal glavnino pozornosti, sodijo ladjedelniške tradicije Sredozemlja in celinske Evrope, arheologija mlajše železne dobe in zgodnjerimskega obdobja med severno Italijo in srednjim Podonavjem, poznoprazgodovinske in antične votivne prakse in kultna mesta, zgodovina in materialna kultura vzhodnih Keltov, zgodnja prisotnost rimske vojske ter trgovski stiki in akulturacijski vzorci na vzhodni meji Galije Cisalpine, rimski urbanizem ter komunikacijska in komunalna infrastruktura, specifično rimske Emone in drugih antičnih najdišč v jugovzhodnoalpskem prostoru.

Med njegove pomembnejše objave sodijo soavtorstvo razstavnega kataloga Ljubljanica: kulturna dediščina reke (Narodni muzej Slovenije, Ljubljana 2009), avtorstvo monografije "Apud horridas gentis …": začetki rimskega mesta Colonia Iulia Emona (Muzej in galerije mesta Ljubljane, Ljubljana 2010), souredništvo zbornika Potopljena preteklost: arheologija vodnih okolij in raziskovanje podvodne kulturne dediščine v Sloveniji (Didakta, Radovljica 2012), poljudno-znanstvena monografija Prazgodovinska in rimska Emona. Vodnik skozi arheološko preteklost predhodnice Ljubljane (Muzej in galerije mesta Ljubljane, Ljubljana 2014), Voda v rimski Emoni: razvoj vodooskrbe in komunalne infrastrukture v rimskih mestih: primer kolonije Julije Emone (Muzej in galerije mesta Ljubljane, Ljubljana 2016) ter Deblak s konca 2. stoletja pr. n. št. iz Ljubljanice na Vrhniki: študija o ladjah in čolnih predrimskega in rimskega Navporta z orisom plovbe na Ljubljanskem barju med prazgodovino in novim vekom (Muzej in galerije mesta Ljubljane in Znanstvena založba Filozofske fakultete, Ljubljana 2017).